Dobri podjetniki vedno prepoznani in cenjeni

Delove podjetniške zvezde: Slovenska podjetja se prepoznavajo znotraj EU po inovativnosti v njihovih tržnih nišah
Objavljeno
14. junij 2018 06.00
Posodobljeno
13. junij 2018 17.43
Prvo srečanje strokovne komisije Delovih podjetniških zvezd. Foto Leon Vidic
Pija Kapitanovič
Pija Kapitanovič
Ljubljana – Medijska hiša Delo letos nadaljuje projekt Delove podjetniške zvezde, v okviru katerega smo lanskega oktobra prvič podelili prestižni kipec, ki ga je prejelo trboveljsko podjetje Dewesoft. Letos pa jo bomo razglasili 8. novembra na Brdu pri Kranju.

Strokovno komisijo, ki se je prvič sestala konec maja, sestavljajo: Stojan Petrič, predsednik uprave FMR, Luka Podlogar, predsednik uprave KD Skladov, Barbara Žibret Kralj, odgovorna partnerica Deloitta za Slovenijo, Andrej Orožen, direktor Dewesofta in lanski dobitnik Delove podjetniške zvezde, Marko Jaklič, profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, in Valerij Arakelov, direktor Rimskih term.

Delova podjetniška zvezda bo ena izmed desetih, po presoji uredništva in strokovne žirije najboljših malih in srednje velikih podjetij v Sloveniji. Slovenska podjetja se, kot poudarja predsednik uprave FMR in predsednik nadzornega sveta Kolektorja Stojan Petrič, prepoznavajo znotraj EU po inovativnosti v njihovih tržnih nišah. Današnja notranja finančna stabilnost, razvojna naravnanost, fleksibilnost vodstva in prilagodljivost na spremembe, lojalnost zaposlenih ipd. so vrednote, ki zagotavljajo njihov obstoj v prihodnjih letih. »Uspešni bomo, če bomo naše programe prilagajali svetovnim trendom avtomatizacije in robotizacije, in to ne le na industrijskem delu, ampak tudi na storitvenem delu, kjer se odpirajo velike možnosti in priložnosti za mlade in predvsem Internet of things (IoT).«

Kar zadeva področja prihodnosti, pa sam, kot pravi Stojan Petrič, še vedno verjame v avtomobilsko panogo, ki se bo preselila na nove platforme, v energetiko oziroma varčno ter pametno izrabo energije, varnost, biotehnologijo in eksponentne tehnologije, povezane z umetno inteligenco. Po njegovih besedah se z gradnjo pametnih linij, niš, tovarn mest odpirajo nove priložnosti pri zagotavljanju storitev za mlade in inovativne kadre. »Tu imajo prednost mala in srednja podjetja. Ključno pri tem je vedenje, kaj želimo narediti, kakšen je naš cilj. Če to vemo, se zagotovo najdejo ustrezne rešitve,« poudarja Petrič.


Vedno bolj pozitivna percepcija podjetništva


V Sloveniji so dobri podjetniki prepoznani in cenjeni, podobno kot v tujini, poudarja odgovorna partnerica Deloitta za Slovenijo Barbara Žibret Kralj. Ocenjuje tudi, da je odstotek takšnih, ki so še pred nekaj leti podjetja ustanavljali iz nuje (npr. subvencije kot povod), padel, kar je seveda pozitivno, saj so bili tovrstni podjetniški pristopi manj razvojno naravnani in zato manj konkurenčni. »V Sloveniji je relativno velik odstotek podjetij družinsko voden, v svetu pa je ta številka še višja. Razlike, ki vplivajo na številne mikroelemente v podjetništvu, so seveda v zakonodaji, ki se dotika pravnih, finančnih in davčnih okvirov. Na tej točki lahko zatrdim, da smo v primerjavi z nekaterimi državami v srednji Evropi, pa še posebej s sosednjimi državami, preveč ’zbirokratizirani’. Visoki davki v visoko donosnih podjetjih, ki zahtevajo tudi visoko izobražene kadre, pa terjajo svoje. Zagotovo so to nekateri od razlogov, da predvsem mladi podjetniki svoja podjetja selijo v tujino,« še pravi Barbara Žibret Kralj.

Da je percepcija podjetništva v Sloveniji vedno bolj pozitivna, pa meni predsednik uprave KD Skladov Luka Podlogar. Po njegovem je to rezultat več faktorjev, med drugim globalizacije in večje svetovne povezanosti, ki prinašata v domače okolje pozitivne podjetniške zgodbe iz tujine, kakor tudi svetovne krize in krize v Sloveniji ter s tem povezanega primanjkljaja delovnih mest, še posebej za mlade v večjih, obstoječih podjetjih, kar je spodbudilo samoiniciativo in razvoj podjetništva. Pa tudi v šolah in medijih je vse več ozaveščanja o podjetništvu, vse več je tudi spodbud, ki jih je podjetništvo, še posebej startupi, deležno od države. V tujini pa je po Podlogarjevih besedah percepcija podjetništva različna glede na državo, mnoge zahodnoevropske države spodbujajo podjetništvo še močneje kot Slovenija, nekatere pa slabše. »V evropskih državah, kjer so prevladovale velike korporacije, vidimo podoben proces pozitivnega razvoja podjetništva od kriznih let naprej. Mislim, da bi se počasi morali nehati spraševati o percepciji podjetništva, temveč bolj o tem, kako mlada podjetja podpirati s (lastniškim) kapitalom v fazi rasti. To je segment, ki v Sloveniji manjka in ki ga lahko dolgoročno zagotovimo predvsem z vzpostavitvijo oziroma okrepitvijo dolgoročnih domačih finančnih investitorjev (predvsem pokojninskih skladov), ki bodo tako rast neposredno ali posredno (prek specializiranih skladov) financirali,« še poudarja Podlogar.


Še vedno preveč birokratskih ovir


Profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti Marko Jaklič pa izpostavlja primerjalne študije, iz katerih izhaja, da bistvenih razlik ni oziroma da je Slovenija v povprečju percepcije pomena podjetništva. »Seveda so okolja, kjer je podjetništvo večja vrednota (na primer ZDA). To se kaže tako pri njihovem izobraževanju kot pri vzgoji. Tudi v Sloveniji smo v zadnjih dveh desetletjih naredili napredek. Negativno pa na percepcijo podjetništva v Sloveniji vpliva tranzicija oziroma napačen občutek pri ljudeh, da so podjetniki tisti, ki so si v divji privatizaciji brez lastnega ustvarjanja in tveganja prilastili nekaj, kar jim ne pripada. To seveda niso bili podjetniki.« Študije kažejo, da v Sloveniji na verbalni ravni zelo podpiramo tiste, ki s svojim ustvarjanjem in tveganjem dosegajo gospodarske uspehe, pravi Jaklič in kot problem izpostavlja, da se zatakne na drugih ravneh (birokrati še vedno ne razumejo vrednosti podjetnikov, tudi v medčloveških odnosih se nekateri mnogokrat izogibajo podjetnikov, ki naj bi živeli preveč tvegano življenje …). Po njegovih besedah se pri tem prikaže eden večjih problemov slovenskega poslovnega okolja, namreč, da v Sloveniji še vedno ni dovolj razvit sistem deljenja tveganj, ki bi bil v oporo večjemu deležu ljudi, ki so sposobni biti podjetniki.

V Sloveniji je nasploh dosti boljše razumevanje, kaj podjetništvo je, je poudaril direktor Dewesofta Andrej Orožen. »V času večinoma velikih gospodarskih družb je bilo tam veliko delovnih mest in so bile tam službe varne, podjetništvo pa je slovelo po tem, da si je nekdo želel na lahko in na hitro obogateti. Potem se je to z gospodarsko krizo spremenilo. Sedaj se vsi zavedamo, da so velike družbe zelo pomembne, podjetni posamezniki pa oblikujejo pomemben del gospodarstva. Doma smo morali do tega z leti«. Orožen še dodaja, da tujina sprejema podjetništvo kot nujni sestavni del družbe. V nobeni izmed držav ni zasledil, da bi se o posameznikih pogovarjali na slabšalni način. »Od leta 2000 poskušamo narediti najbolje za uporabnika, podjetje in posameznika. Verjamem, da če sta uporabnik in zaposleni zadovoljna, potem tudi podjetje uspeva, še poudarja lanski dobitnik Delove podjetniške zvezde.

Direktor Rimskih term Valerij Arakelov pa meni, da bodo preživela tista podjetja, ki so razvojno naravnana, se znajo prilagajati novim trendom, hkrati pa ob tem ne pozabijo tudi na tradicijo in kakovost storitev oziroma produkta. »Seveda je ob tem zelo pomemben usposobljen kader. Slovenija ima veliko skritih adutov, med njimi tudi ekološki in zdraviliški turizem,« pravi Arakelov. Kot slabost pa v primerjavi z drugimi državami omeni, da so v Sloveniji previsoki davki.