Dobrodošla pomoč v prehodnem obdobju

Denarno nadomestilo: Pravica pripada tistim, ki so ostali brez dela proti svoji volji
Objavljeno
11. junij 2018 12.00
Posodobljeno
08. junij 2018 15.57
Med iskanjem zaposlitve upravičenci dobivajo denarno nadomestilo. Foto Uroš Hočevar
»Grem na zavod.« Če je stavek vzet iz konteksta, lahko pomeni marsikaj, če pa je izrečen v povezavi s službo, je vsakomur jasno, da gre za konec ene zaposlitvene epizode in (začasen) prestop v množico iskalcev dela po dobljeni odpovedi, označuje pa tudi premostitveni vir dohodka – denarno nadomestilo za čas brezposelnosti.


Odpuščen, a ne po svoji krivdi


Pravico do denarnega nadomestila med brezposelnostjo določa zakon o urejanju trga dela (ZUTD). Natančna pojasnila glede te pravice je mogoče najti na zavodu za zaposlovanje. Do nadomestila je načeloma upravičena brezposelna oseba, ki ji je prenehalo delovno razmerje, vendar ne po njeni volji.

Je pa vrsta izjem: do omenjenega denarja ne more denimo tisti, ki se je z delodajalcem pisno sporazumel o odpovedi, kdor je dobil redno izredno odpoved ali odpoved iz krivdnih razlogov, prav tako ne tisti, ki je odklonil novo ponujeno ustrezno delo pri istem ali drugem delodajalcu. Nekaj izjem je tudi v dobro zavarovancev, ki sami odpovedo pogodbo o zaposlitvi (ko gre za preselitev, objektivno poslabšanje pravic, za nego in varstvo štirih ali več otrok). Kriterij za pridobitev pravice je še trajanje zavarovanja za primer brezposelnosti pred odpustom v kombinaciji s starostjo.


Nadomestilo je prve tri mesece 80 odstotkov zadnjih povprečnih plač, nato devet mesecev 60 odstotkov, na koncu pa 50 odstotkov.


Nadomestilo zavoda pripada zavarovancu že prvi dan po prenehanju delovnega razmerja, vendar se mora prijaviti v evidenco brezposelnih in v 30 dneh vložiti zahtevo z vsemi potrebnimi dokazili (pogodbo o zaposlitvi, povprečni plači, boleznini ...).
Prve tri mesece prejema brezposelni 80 odstotkov povprečne plače zadnjih osmih mesecev pred odpovedjo, naslednjih devet mesecev 60 odstotkov in nato do konca 50 odstotkov te plače. Znesek pa je omejen, in to na obe strani: ne more biti nižji od 350 evrov, niti višji od 892,50 evra bruto na mesec. Velja za polni delovni čas, pri tistih, ki so delali skrajšan delovni čas, pa je sorazmerno nižji.

image
Infografika Delo


Medtem ko brezposelni prejema zavodovo denarno nadomestilo, je obvezno zavarovan. Zavod mu plačuje pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za starševsko varstvo in za primer brezposelnosti. Dopolnilno zdravstveno zavarovanje si mora urediti sam, če to želi. Od zneska se obračunava tudi akontacija dohodnine, upoštevaje davčno olajšavo za vzdrževane družinske člane.


Koliko časa si lahko »na zavodu«?


Nadomestilo, ki 15. v mesecu priteče na račun za prejšnji mesec, je brezposelnemu zavarovancu zagotovljeno za določeno obdobje, ki je odvisno od dolžine zavarovanja (grafika). Če nekdo uveljavi pravico do denarnega nadomestila, pa dobi novo službo pred njegovim iztekom, lahko ob naslednji priložnosti uveljavi neizkoriščeni del.

Primer izračuna nadomestila
Janez Novak je ostal brez dela po 20 letih službe (zavarovanja) in izpolnjuje pogoje za denarno nadomestilo. Z lestvice razberemo, da mu pripada devet mesecev. Vendar Janez že po petih mesecih dobi novo zaposlitev, pravica do nadomestila mu preneha. Po devetih mesecih dela spet dobi odpoved in znova izpolnjuje pogoje za nadomestilo. Tedaj se lahko odloči, ali bo uveljavil neizkoriščeni del nadomestila (za štiri mesece) ali bo izkoristil novo pravico (devet mesecev zavarovanja mu je prineslo nove tri mesece nadomestila). Običajno se brezposelni odločijo za tisto pravico, ki traja dlje in ki je zanje ugodnejša. Tako se je odločil tudi Janez, zato se mu zadnjih devet mesecev zavarovanja (na drugem delovnem mestu) všteje v zavarovalno dobo za novo pravico – ko oziroma če jo bo uveljavljal kdaj v prihodnosti. Neizkoriščenih pravic ni mogoče kopičiti, tako kot je bilo včasih.


Posebna pravila pa veljajo za starejše brezposelne (nad 57 let), ki so bili zavarovani več kot 35 let. Pri ponovnem uveljavljanju pravice do nadomestila se jim v zavarovalno dobo všteva vsa njihova zavarovalna doba, tudi čas prejemanja denarnega nadomestila. Če torej starejši brezposelni »porabi« 25 mesecev nadomestila in se nato zaposli za devet mesecev, je po tem času spet upravičen do 25 mesecev prejemanja nadomestila za brezposelnost in tako vse do izpolnitve pogojev za upokojitev.


Mirovanje, prenehanje, znižanje


Pravica do denarnega nadomestila v nekaterih okoliščinah miruje: na primer med služenjem vojaškega roka, na prestajanju zaporne kazni, med javnimi deli, poklicno rehabilitacijo, odsotnostjo iz države, opravljanjem naloge družinskega pomočnika. Pravica do nadomestila preneha, ko se oseba znova zaposli, samozaposli ali se vključi v zavarovanje za brezposelnost, ko se upokoji, ko dobi odločbo o popolni nezmožnosti za delo, če posreduje nepopolne ali neresnične podatke, če opusti obveznost obveščanja zavoda, če je delala na črno, če odkloni vključitev v zavodov program zaposlovanja ali odkloni primerno zaposlitev. Pri prvi kršitvi teh zadnjih obveznosti se ji nadomestilo zniža za 30 odstotkov, zniža pa se tudi, če prejema dodatni dohodek, višji od 200 evrov.