Inženirji pred katedrom

V skupini Sij pomagajo izobraževati bodoče sodelavce, danes dijake Srednje šole Ravne, po njihovi poti tudi Lek in ravenska gimnazija.
Objavljeno
25. maj 2018 08.00
Posodobljeno
25. maj 2018 11.54
Inženir prihodnosti ne bo zgolj izčrpen vir dejstev, ampak bo novo znanje odkrival in ga upravljal. FOTO: Peter Recko, Arhiv Srednje šole Ravne Na Koroškem/
Šole in podjetja na Koroškem vse bolj in tesneje sodelujejo. Največ izkušenj na srednješolski ravni imata Srednja šola Ravne in družbi Sij Metal Ravne ter Sij Ravne Systems pri izobraževanju tehničnega kadra, po njihovi poti pa bosta od jeseni stopali tudi ravenska gimnazija in družba Lek.

Na visokošolski ravni je primer dobre prakse povezanosti med gospodarstvom in bodočimi sodelavci slovenjgraška Fakulteta za tehnologijo polimerov. Njihove študente zaradi kompetenc razgrabijo že med študijem.

image
Aljaž Rebolj FOTO: Osebni Arhiv/

Aljaž Rebolj, dijak Srednje šole Ravne na Koroškem
Za izobraževanje v metalurškem programu sem se odločil, ker me je že kot majhnega otroka zanimalo preoblikovanje kovin. K temu me je spodbudila tudi družina, saj so moji starši delali v tem poklicu. Bi pa lagal, če bi rekel, da me ni pritegnila štipendija. V veliko motivacijo pri učenju mi je, saj vem, da imam po končanem šolanju zagotovljeno službo. Ko sem se vpisal, nisem natančno vedel, kaj naj pričakujem. Že po prvih mesecih sem bil navdušen. Imamo dobre učitelje iz Metala, ki nam razlagajo, kaj metalurgija sploh je in s kakšnimi procesi se ukvarja. Vedno so pripravljeni pomagati, če česa ne razumemo. Vesel sem, da sem izbral to področje.






Ravensko jeklarsko podjetje Sij Metal se ne bo moglo pritoževati, da imajo njihovi bodoči sodelavci metalurgi, danes še dijaki Srednje šole Ravne, neustrezna znanja za delo. Vse strokovne predmete jim namreč predavajo Metalovi ljudje iz proizvodnje. Tako bo kmalu tudi na ravenski gimnaziji, kamor bodo bodoče farmacevte hodili učit tudi strokovnjaki iz Leka. Ta na Prevaljah gradi novo tovarno širokospektralnega antibiotika in bo do leta 2020 odprl 150 novih delovnih mest.
 

Po 20 letih metalurški program


Bodoči metalurgi in farmacevti, ki bodo prvič sedli v šolske klopi šele jeseni, imajo službe tako rekoč že zagotovljene. »V skupini Sij bodo do leta 2022 zaradi upokojevanja potrebovali skoraj 500 novih sodelavcev s srednješolsko poklicno ali strokovno izobrazbo metalurške, strojne in elektrotehnične smeri. Med poklici, ki jih bomo potrebovali, so tudi oblikovalec kovin, elektrikar in mehatronik operater, ki so že več let opredeljeni kot deficitarni. Zato družbe skupine Sij aktivno sodelujemo z izobraževalnimi ustanovami,« so sporočili iz Sija.

image
Bojan Breznik FOTO: Osebni Arhiv/

Bojan Breznik, direktor O. P. S. Breznik

V podjetju, kjer se ukvarjamo z izdelavo orodij za brizganje plastični mas, že več kot pet let sodelujemo s Fakulteto za tehnologijo polimerov. Njihovi študenti pri nas opravljajo praktično delo, za fakulteto izdelujemo učna orodja, dva diplomanta smo zaposlili. Kot oče srednješolca tehnične smeri bi si želel, da bi bilo več prakse tudi na tej ravni. V tem pogledu je naš izobraževalni sistem popolnoma zgrešen. Le nekaj kilometrov stran, čez mejo z Avstrijo, so bodoči mehatroniki v šoli le tri mesece, ostali čas preživijo v podjetjih.


Njihovi ravenski družbi Sij Metal Ravne in Sij Ravne Systems še posebej tesno sodelujeta s Srednjo šolo Ravne, ki je na njihovo pobudo po skoraj dvajsetih letih oživila metalurški program. Sij Metal Ravne so pred dvema letoma v to prisilile razmere, saj so njihovi zadnji metalurgi, ključni kadri v podjetju, danes stari že okoli petdeset let.

V lanskem šolskem letu so razpisali 36 štipendij, v naslednjem šolskem letu bodo še dve več. Poleg štipendij metalurgom plačajo najem učbenikov, omogočajo opravljanje praktičnega izobraževanja, kupijo zaščitno opremo ter jih vodijo na strokovne oglede v metalurške obrate na Ravnah in na Jesenicah. »V posodobljenem šolskem programu metalurški tehnik sodeluje deset strokovnjakov iz Sija Metala Ravne,« so povedali v Siju.
 

Premalo finančne podpore


»Da, sodelovanje med šolo in gospodarstvom se je premaknilo v višjo prestavo. Mi smo to poskušali že pred leti, a se ni dalo, dokler niso resnično ugotovili, da jim zaradi pomanjkanja kadrov teče voda v grlo,« pove ravnateljica Srednje šole Ravne Ivanka Stopar, ki ima kljub finančni podpori skupine Sij težave pri financiranju programa.

»Od podjetja nimam vsega, od države pa ne dobim,« pravi Stoparjeva. Sogovornica obžaluje, da ni že na začetku postavila jasnejših meril sodelovanja med šolo in gospodarstvom. Prepričana je bila, da so zaradi kadrovske stiske v celoti pripravljeni pokriti razliko, do katere prihaja, ker razredi z metalurgi (še) niso polni. »Čas socializma je mimo. Če bodo kader potrebovali, ne bodo zadostovale le štipendije, temveč kasneje tudi višje plače v proizvodnji. Na Ravnah se izgovarjajo na lastnike. Treba jim je argumentirati, da bodo poleg modernih strojev v prihodnje potrebovali delovne in lojalne ljudi,« pove ravnateljica.

image
Mitja Koležnik FOTO: Osebni Arhiv/

Mitja Koležnik, raziskovalni inženir v Siju Metalu Ravne

Pred kateder sem stopil s kančkom negotovosti vsakega amaterja, vendar še ni dolgo, odkar sem bil sam v šolskih klopeh, zato poskušam kot učitelj slediti dobrim praksam, ki so me najbolj navdušile pri mojih profesorjih. Verjamem v zmagovalno kombinacijo podajanja teorije, podprte s konkretnimi praktičnimi primeri. Na začetku je bilo najtežje dobiti občutek za čas, koliko snovi stlačiti v eno šolsko uro, da dijakov ne zasuješ s preveč informacijami, pri tem pa obdelaš vse, kar predvideva učni načrt. Hitro sem spoznal, da je delo zelo dinamično in odvisno od razpoloženja tako dijakov kot mene. 





Finančnih težav pa ne bo imel njen kolega Dragomir Benko, ravnatelj ravenske gimnazije, saj ima za nov farmacevtski program kar 32 prijav. »Veseli smo takšnega odziva. Mladi so dobili možnost, da se šolajo in zaposlijo doma in posledično prispevajo k razvoju Koroške regije,« je povedal ravnatelj. »Za izvedbo programa smo gimnaziji ponudili naše strokovnjake, dijakom bomo omogočili izvajanje praktičnega pouka v podjetju, s profesorji pa tesno sodelovali pri izmenjavi dobrih praks in znanj,« so pojasnili v Leku.
 

Nenehno prilagajanje učnih načrtov in metod poučevanja


V nasprotju z ravensko srednjo šolo na Fakulteti za tehnologijo polimerov (FTPO) iz Slovenj Gradca, ki edina v Sloveniji ponuja vsebinsko zaključen študij na področju polimernih tehnologij in materialov, menijo, da ni pošteno in realno pričakovati, da bodo vse pomanjkljivosti izobraževalnega sistema plačala podjetja oziroma študenti. FTPO pri svojem delu sodeluje z več kot stotimi družbami iz Slovenije in tujine, podjetja pa so tudi med soustanoviteljicami tega zasebnega neprofitnega visokošolskega zavoda.

Nazadnje se jim je pridružila družba BSH Hišni aparati Nazarje, ena največjih v državi, ki razvija in izdeluje izdelke iz polimernih materialov. »Zaposluje več kot 200 inženirjev. Gre za strateškega partnerja, ki želi sodelovati pri razvoju naše fakultete. Že zdaj je v podjetju zaposlenih več naših diplomantov, sodelujemo tudi na področju raziskovalne dejavnosti, njihovi zaposleni predavajo na naši fakulteti,« pravi Maja Mešl, direktorica FTPO.

image
Boštjan Gorjup FOTO: Arhiv Dela/

Boštjan Gorjup, predsednik GZS in direktor BSH Hišni aparati
Pri sodelovanju gospodarstva in izobraževalnih institucij se stvari premikajo na bolje. Kot primer dobre prakse na tem področju bi izpostavil Fakulteto za strojništvo v Ljubljani, a tega sodelovanja med fakultetami in podjetji si želimo v prihodnje še več. Prepričan sem, da je obdobje, ko tega sodelovanja sploh ni bilo, mimo. Za študente je namreč koristno, če v času študija rešujejo tudi praktične in ne le teoretične probleme. S tem, ko spoznavajo različna delovna okolja, se kasneje tudi lažje odločajo, kje bodo začeli svojo delovno kariero.



Hiter razvoj tehnologije polimerov od njih zahteva nenehne prilagoditve učnih načrtov, metod poučevanja in raziskovalnih področij. Dekan Thomas Wilhelm: »Inženir prihodnosti ne bo zgolj izčrpen vir dejstev, ampak bo novo znanje odkrival in ga upravljal«.
 

V iskanju rešitve za morebitni neprijetni vonj iz kompostnika


Njihovi študenti, ki jih podjetja večinoma razgrabijo že med študijem (zaposljivost diplomantov je prvih šest mesecev po diplomi 98-odstotna), bodo letos imeli priložnost sodelovati v več zanimivih projektih. S Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo in podjetjem Helios bodo sodelovali pri razvoju novih fotopolimerov za 3D-tisk, s podjetjem Plastika Skaza in Fakulteto za strojništvo Univerze v Mariboru bodo reševali problem adhezije in možnega neprijetnega vonja kuhinjskega kompostnika Bokashi Organko, kar s štirimi fakultetami pa bodo iskali nosilec oziroma držalo za proizvod podjetja Junc GL, ki je lani začelo prodajati posušeno eko govedino.

Na fakulteti si želijo, da bi država zaposljivost diplomatov bolj upoštevala pri razdeljevanju sredstev za študijske dejavnosti, predvsem pa, da bi s svojimi predpisi spodbujala in ne ovirala sodelovanja med visokošolskimi zavodi in podjetji.