Delavec je ob odpovedi upravičen (samo) do dela regresa

Iz prakse: Odvetnik Martin Šafar odgovarja na praktična vprašanja o odpovedi
Objavljeno
12. junij 2018 07.00
Posodobljeno
12. junij 2018 18.04
Tri dni po odpovedi iz poslovnega razloga oziroma iz razloga nesposobnosti se mora delavec prijaviti v evidenco iskalcev zaposlitve, sicer bo nadomestilo za brezposelnost lahko nižje. FOTO: Shutterstock

Ali mora delodajalec zaposlenemu za določen čas pred potekom pogodbe povedati, ali mu jo namerava podaljšati ali ne?


Delavec, ki mu poteče pogodba za določen čas, ima pravico do odpravnine (79. člen ZDR-1), razen če je nadomeščal začasno odsotnega delavca, če je kot sezonski delavec delo opravljal manj kot tri mesece v koledarskem letu ali če je bila pogodba sklenjena za opravljanje javnih del oziroma zaradi vključitve v ukrepe aktivne politike zaposlovanja.

Delodajalec delavca ni dolžan obvestiti o prenehanju delovnega razmerja, saj to izhaja iz pogodbe. V primerih, ko datum prenehanja ni vnaprej znan (denimo pri nadomeščanju), pa to mora storiti, in tako delavca seznaniti s prenehanjem delovnega razmerja.


Ko delavec izgubi službo, katere pravice, ki se nanašajo na prihajajočo brezposelnost, ima v času odpovednega roka?


Na podlagi prvega odstavka 97. člena ZDR-1 ima pravico do plačane odsotnosti z dela zaradi iskanja nove zaposlitve, in sicer najmanj dve uri na teden, nekatere kolektivne pogodbe določajo tudi več ur.

Če delodajalec ob odpovedi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti ne ponudi sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi (v skladu s prvim odstavkom 91. člena ZDR-1), mora o podani redni odpovedi pogodbe ob začetku odpovednega roka obvestiti zavod za zaposlovanje in delavcu omogočiti odsotnost z dela najmanj en dan na teden za vključevanje v ukrepe na področju trga dela.

image
Martin Šafar FOTO: osebni arhiv


Kdaj zaposlenemu, ki ga odpustijo, pripada odpravnina in kolikšna je?


Če delavec prejme odpoved iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti, ima pravico do odpovednega roka in odpravnine, poleg tega po prenehanju delovnega razmerja lahko na zavodu za zaposlovanje uveljavlja pravico do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti. Višino odpravnine urejajo ZDR-1, kolektivne pogodbe, ki zavezujejo delodajalca, in interni akti, veljavni pri delodajalcu.

Po ZDR-1 je to petina povprečne mesečne plače, ki jo je prejemal ali bi jo prejel v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo, za vsako leto dela pri delodajalcu, in sicer če je bil pri njem zaposlen več kot eno leto, do deset let. Če je bil v podjetju zaposlen od deset do 20 let, odpravnina znaša četrtino te plače za vsako leto zaposlitve, če je bil zaposlen več kot 20 let, pa tretjino.

Če je delavec odpuščen iz krivdnega razloga ali dobi izredno odpoved, nima pravice do odpravnine, prav tako ne do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti.


Kako dati odpoved in na kaj pri tem paziti?


Odpoved je veljavna, če je podana pisno, izražena mora biti jasno in enoznačno. Delavec je ni dolžan utemeljiti, razen če poda izredno odpoved. Vroči naj jo zakonitemu zastopniku, v tajništvo ali v kadrovsko službo in zahteva potrditev prejema, saj z dnem vročitve začne teči odpovedni rok, ki zavezuje delavca. Če ima delavec že dogovorjeno novo zaposlitev, naj odpoved poda dovolj zgodaj, upoštevaje odpovedni rok, saj ni nujno, da bo delodajalec privolil v morebiten delavčev predlog o skrajšanju tega roka.


Ali zaposleni po tem, ko da odpoved, mora ostati še ves odpovedni rok?


Tudi v odpovednem roku je obveznost delavca, da vestno opravlja svoje delo, v nasprotnem delodajalcu lahko tudi odškodninsko odgovarja. Prav tako delodajalec zaposlenemu v tem času ne more prepovedati dela, lahko pa ga, če je za to utemeljen razlog, razbremeni delovnih obveznosti, tako da mu ni treba prihajati na delo. Vendar mu v tem primeru mora plačevati nadomestilo plače. Če se oba strinjata, lahko v skladu s 96. členom ZDR-1 skleneta tudi sporazum o denarnem povračilu namesto odpovednega roka.


Kakšne so pravice in dolžnosti delavca, ki da odpoved, v povezavi z regresom, božičnico, dopustom …?


Delavec ima pravico do dvanajstine letnega dopusta za vsak mesec dela, na podlagi tega pa tudi do sorazmernega dela regresa, katerega obračun in plačilo lahko zahteva od delodajalca. O božičnici ni mogoče podati enoznačnega odgovora, saj se določbe kolektivnih pogodb oziroma internih aktov razlikujejo.

Delavec, ki mu delovno razmerje preneha med koledarskim letom, je delodajalcu dolžan vrniti preveč izplačani regres in preveč izkoriščeni letni dopust.

image
Delo Delove podjetniške zvezde Foto Delo Delo