Multiplikativni učinki pristaniškega pretovora tudi v gradbeništvu
Gradbeništvo, druga najpomembnejša panoga gospodarstva, je dokaj visoko na lestvici panog, ki so močneje povezane s pristanišči, ugotavlja OECD. Investicije v pristaniščih, ki zahtevajo gradbene storitve, izgradnja javne infrastrukture, ki omogoča transport ladijskega tovora v zaledje ter pretovor gradbenih materialov, konstrukcij in drugih sestavin za gradnjo so najočitnejše.
Že leta 2014 je OECD v enem od poročil navajal, da je vsaka tona pristaniškega pretovora v povprečju povezana s sto dolarji dodane vrednosti, medtem ko vsakih milijon ton pretovora pomeni 300 novih delovnih mest. Multiplikativni učinki od takrat samo naraščajo, trdijo pri DP World, globalnem ponudniku pametnih logističnih rešitev. Navajajo podatke Združenja ladjarjev Evropske skupnosti, da se z vsakim milijonom evrov, ki ga ladjarska industrija prispeva k BDP v Evropski uniji, ustvari dodatnih 1,6 milijona evrov drugje v gospodarstvu, vsako novo ustvarjeno delovno mesto v pristaniščih pa pomeni še 2,8 novega delovnega mesta v drugih panogah.
Pretovor
V Luki Koper je lani skupni ladijski pretovor dosegel 23,2 milijona ton blaga. Kot prvi med lukami v Jadranu so presegli milijon pretovorjenih kontejnerskih enot v enem letu (natančneje 1.017.788 TEU), rekordno so poslovali tudi na terminalu za avtomobile – s pretovorjenimi več kot 801 tisoč vozili so imeli 22-odstotno rast –, in rast zabeležili na terminalih za generalne, sipke in razsute ter tekoče tovore.
V segmentu sipkih in razsutih tovorov (6,2 milijona ton) so k rasti ključno prispevali večji pretovor soli za posipanje cest, aluminijeva ruda in soja, v blagovni skupini tekočih tovorov pa k 39-odstotnemu povečanju (na 4,6 milijona ton) predvsem naftni derivati, letalska goriva in kemikalije. V blagovni skupini generalnih tovorov so nov mejnik, več kot milijon ton pretovora (1,3 milijona), dosegli predvsem zaradi več jeklenih izdelkov in tudi kavčuka ter projektnih tovorov.
»Na povečanje količin jeklenih izdelkov, predvsem v uvozu, je vplivala proizvodnja v avtomobilski industriji ter industrijah gradbenih materialov in bele tehnike. Opazno so se povečale količine projektnih oziroma specialnih tovorov, predvsem za novo nastajajoče tovarne baterij v srednji Evropi, obdržali smo posle, vezane na uvoz vetrnih turbin, ki jih pospešeno postavljajo na zalednih trgih Luke Koper,« so zapisali.
Interne investicije in drugi tir
Družba je v pričakovanju izgradnje drugega tira, ki bo med drugim povečal zmogljivost dovoza in odvoza vlakov do pristanišča. Lani so se polni kontejnerji na terminalu v povprečju zadrževali 7,6 dneva, kar dobra dva dni več kot leta 2021, delež tovora, prepeljanega po železnici, v primerjavi s tistim po cesti, pa se je zmanjšal za štiri odstotke in je tako znašal 54 odstotkov.
Luka Koper je leta 2021 k izgradnji drugega tira neposredno prispevala 5,26 milijona evrov, in sicer s takso na pretovor, ki je skladno z zakonom o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom namenjena financiranju projekta.
»Čeprav je bilo v obstoječi tir v zadnjih letih vloženo ogromno sredstev v prenovo in vzdrževanje, si je dolgoročno nemogoče predstavljati, da bi vzdržal načrtovano rast količine tovora in frekventnost vlakov. Pri odločitvi o izboru pristanišča je za logiste ključni faktor železniška povezava z zaledjem, se pravi, kako velike količine blaga čim hitreje in čim ceneje pripeljati do končne destinacije. Drugi tir je zato ključnega pomena za razvoj pristanišča, saj bo omogočil nadaljnjo rast prometa, predvsem pa zagotovil varno in zanesljivo povezavo z zaledjem,« v Luki pričakujejo leto 2026, ko naj bi novo progo začeli uporabljati.
Hkrati družba investira v povečanje lastnih zmogljivosti. V zadnjih treh letih je za naložbe, ki vključujejo tudi infrastrukturne projekte, namenila 170 milijonov evrov, do leta 2030 načrtujejo še za 430 milijonov evrov naložb v povečanje zmogljivosti pristanišča. Letos so ključne naložbe, v vrednosti 58,8 milijona evrov, vezane na povečevanje zmogljivosti kontejnerskega terminala, gradnjo dodatnih odprtih skladiščnih površin za pretovor avtomobilov na Ankaranski bonifiki, povečanje skladiščnih zmogljivosti za pretovor generalnega blaga, gradnjo novega kamionskega terminala in nabavo mehanizacije.
»Brez sodobne železniške povezave ne bomo mogli zadovoljivo izkoristiti vseh tržnih potencialov in tudi naših pristaniških zmogljivosti. Ob tem pa je pomembno modernizirati tudi druge odseke slovenskega železniškega omrežja, ki pogosto predstavljajo ozko grlo,« še poudarjajo v Luki Koper.
