Daljše čakalne vrste – več nadstandardnega zavarovanja
S kolektivno polico delodajalci ne zaščitijo le zaposlenih, ampak tudi sami sebe.
Odpri galerijo
Samostojni podjetniki se premalo zavedajo, da bi jih lahko bolezen brez hitre zdravstvene obravnave za dlje časa prikrajšala za prihodke. FOTO: Leon Vidic/Delo
Posledica covida-19 je povečanje zanimanja za zdravstvena zavarovanja, ugotavljajo vodilne globalne svetovalne analitične družbe, še posebej zanimive postajajo tako imenovane premium ponudbe, ki zavarovancu omogočajo koriščenje zdravstvenih storitev zunaj javnega zdravstvenega sistema, hitrejšo obravnavo pri specialistu, hiter dostop do zdravnika in podobno.
Pritisk na javne zdravstvene sisteme se v razmerah, ko novi koronavirus še ni obvladan, povečuje, čakalne vrste se daljšajo. Prejšnji teden smo lahko spremljali, kako se s tem soočajo v Veliki Britaniji. Tamkajšnji zdravstveni minister Sajid Javid je napovedal dodatno, 5,4 milijarde funtov vredno finančno injekcijo javnemu zdravstvenemu sistemu za skrajševanje čakalnih vrst, ki so nastale kot posledica covida-19.
Od tega bodo milijardo funtov porabili za krajšanje čakalnih vrst za zaostale rutinske operacije in zdravljenje pacientov. Samo letos je vlada za to že namenila dve milijardi funtov, skupaj pa so javne bolnišnice prejele že 34 milijard, pred tem pa so v javnem zdravstvenem sistemu že sami namenili 160 milijard za obvladovanje čakalnih vrst.
V KPMG so zapisali, da kot posledico pritiskov na javno zdravstvo pričakujejo vzpon ponudbe storitev telezdravstva – nudenje posvetov prek telefona oziroma videopovezav, in na drugi strani, da sama pandemija lahko spodbudi prebivalce k razmisleku o njihovih potrebah pri zdravstvenem zavarovanju. To se je zgodilo ob pojavu sarsa, ko so v Aziji zaznali povečanje prodaje polic, ki krijejo kritične bolezni, na globalni ravni pa življenjska zavarovanja.
V slovenskem zavarovalnem združenju pojasnjujejo, da so tudi pri nas zavarovalnice že v preteklosti prepoznale potrebo po dodatnih zdravstvenih zavarovanjih, ki bi zajemala stroške specialističnih pregledov s hitrejšo obravnavo, ponudba pa se je v zadnjih letih močno okrepila.
V Prvi osebni zavarovalnici, ki je ena od ponudnic na trgu, potrjujejo čedalje večje zanimanje za produkt, ki omogoča med drugim brezplačen telefonski nasvet zdravnika in naročanje na zdravstvene storitve 24 ur na dan, vse dni v letu, in da zavarovanci do zdravstvenih storitev v mreži 310 uveljavljenih strokovnjakov pridejo v povprečno petih delovnih dneh. Zavarovalna kritja so razporejena v štirih področjih: specialisti in zdravila, operativni posegi, rehabilitacije in drugo zdravniško mnenje.
Dodatno zdravstveno zavarovanje v njegovi kolektivni obliki je lahko še dodatno zanimivo za delodajalce, ki ga za zaposlene lahko sklenejo kot boniteto. Kot opisujejo v Prvi osebni zavarovalnici, omogoča, da se zaposleni hitreje vrnejo na delovno mesto z bolniške odsotnosti in se delodajalcu ni treba ukvarjati z iskanjem nadomestnih delavcev, hkrati se zmanjšajo stroški za bolniška nadomestila, zaposleni so bolj zadovoljni zaradi dodatne varnosti, zaradi manjše obremenjenosti z zdravstvenimi težavami so bolj produktivni.
Bolniška odsotnost pomeni tudi zmanjšanje dohodka in za samostojne podjetnike to lahko pomeni tudi izgubo vira dohodka v celoti. Samostojni podjetniki produkta še ne prepoznavajo dovolj dobro in premalo se zavedajo morebitnih posledic, če bi jih bolezen ali nezgoda brez hitre zdravstvene obravnave za dlje časa oddaljila od njihovega dela in posledično vira prihodka. Vse prevečkrat le preračunavajo višino letne premije in ali bodo koristili dovolj storitev iz nabora zavarovanja, da se jim bi storitev izplačala.
Tistim, ki se odločajo za sklenitev police, v Prvi osebni zavarovalnici svetujejo, da se natančno seznanijo in tudi posvetujejo s strokovnjaki o vsebini zavarovanja in kritjih ter se o teh odločajo glede na lastne potrebe. »Pogosto se zgodi, da zaradi končne mesečne premije stranka ne izbere vseh kritij, zato lahko ob koriščenju storitev pride do nesporazumov, kaj njena polica vključuje in česa ne. Občasno stranke tudi pozabijo, da ima zavarovanje dvomesečno karenčno dobo in želijo storitve koristiti prej ali pa za stanja, ki so jih imeli že prej, vendar pa takšna oblika zavarovanja velja zgolj v primeru novonastale bolezni ali poškodbe,« svetujejo v Prvi osebni zavarovalnici.
Maja Krumberger, direktorica slovenskega zavarovalnega združenja, pa k temu dodaja: o sklenitvi dodatnega zdravstvenega zavarovanja je pomembno razmisliti, preden nastopi bolezen ali poškodba, saj so takrat pogoji sklepanja zavarovanja manj ugodni, nekaterih zavarovanj pa niti ni mogoče skleniti. Svetuje, da si posameznik za izbor kritij vzame dovolj časa in se o odprtih vprašanjih pogovori s svetovalci.
Pritisk na javne zdravstvene sisteme se v razmerah, ko novi koronavirus še ni obvladan, povečuje, čakalne vrste se daljšajo. Prejšnji teden smo lahko spremljali, kako se s tem soočajo v Veliki Britaniji. Tamkajšnji zdravstveni minister Sajid Javid je napovedal dodatno, 5,4 milijarde funtov vredno finančno injekcijo javnemu zdravstvenemu sistemu za skrajševanje čakalnih vrst, ki so nastale kot posledica covida-19.
Od tega bodo milijardo funtov porabili za krajšanje čakalnih vrst za zaostale rutinske operacije in zdravljenje pacientov. Samo letos je vlada za to že namenila dve milijardi funtov, skupaj pa so javne bolnišnice prejele že 34 milijard, pred tem pa so v javnem zdravstvenem sistemu že sami namenili 160 milijard za obvladovanje čakalnih vrst.
Krepitev ponudbe
V KPMG so zapisali, da kot posledico pritiskov na javno zdravstvo pričakujejo vzpon ponudbe storitev telezdravstva – nudenje posvetov prek telefona oziroma videopovezav, in na drugi strani, da sama pandemija lahko spodbudi prebivalce k razmisleku o njihovih potrebah pri zdravstvenem zavarovanju. To se je zgodilo ob pojavu sarsa, ko so v Aziji zaznali povečanje prodaje polic, ki krijejo kritične bolezni, na globalni ravni pa življenjska zavarovanja.
V slovenskem zavarovalnem združenju pojasnjujejo, da so tudi pri nas zavarovalnice že v preteklosti prepoznale potrebo po dodatnih zdravstvenih zavarovanjih, ki bi zajemala stroške specialističnih pregledov s hitrejšo obravnavo, ponudba pa se je v zadnjih letih močno okrepila.
V Prvi osebni zavarovalnici, ki je ena od ponudnic na trgu, potrjujejo čedalje večje zanimanje za produkt, ki omogoča med drugim brezplačen telefonski nasvet zdravnika in naročanje na zdravstvene storitve 24 ur na dan, vse dni v letu, in da zavarovanci do zdravstvenih storitev v mreži 310 uveljavljenih strokovnjakov pridejo v povprečno petih delovnih dneh. Zavarovalna kritja so razporejena v štirih področjih: specialisti in zdravila, operativni posegi, rehabilitacije in drugo zdravniško mnenje.
Pomemben premislek o premijah in kritjih
Dodatno zdravstveno zavarovanje v njegovi kolektivni obliki je lahko še dodatno zanimivo za delodajalce, ki ga za zaposlene lahko sklenejo kot boniteto. Kot opisujejo v Prvi osebni zavarovalnici, omogoča, da se zaposleni hitreje vrnejo na delovno mesto z bolniške odsotnosti in se delodajalcu ni treba ukvarjati z iskanjem nadomestnih delavcev, hkrati se zmanjšajo stroški za bolniška nadomestila, zaposleni so bolj zadovoljni zaradi dodatne varnosti, zaradi manjše obremenjenosti z zdravstvenimi težavami so bolj produktivni.
Bolniška odsotnost pomeni tudi zmanjšanje dohodka in za samostojne podjetnike to lahko pomeni tudi izgubo vira dohodka v celoti. Samostojni podjetniki produkta še ne prepoznavajo dovolj dobro in premalo se zavedajo morebitnih posledic, če bi jih bolezen ali nezgoda brez hitre zdravstvene obravnave za dlje časa oddaljila od njihovega dela in posledično vira prihodka. Vse prevečkrat le preračunavajo višino letne premije in ali bodo koristili dovolj storitev iz nabora zavarovanja, da se jim bi storitev izplačala.
Tistim, ki se odločajo za sklenitev police, v Prvi osebni zavarovalnici svetujejo, da se natančno seznanijo in tudi posvetujejo s strokovnjaki o vsebini zavarovanja in kritjih ter se o teh odločajo glede na lastne potrebe. »Pogosto se zgodi, da zaradi končne mesečne premije stranka ne izbere vseh kritij, zato lahko ob koriščenju storitev pride do nesporazumov, kaj njena polica vključuje in česa ne. Občasno stranke tudi pozabijo, da ima zavarovanje dvomesečno karenčno dobo in želijo storitve koristiti prej ali pa za stanja, ki so jih imeli že prej, vendar pa takšna oblika zavarovanja velja zgolj v primeru novonastale bolezni ali poškodbe,« svetujejo v Prvi osebni zavarovalnici.
Maja Krumberger, direktorica slovenskega zavarovalnega združenja, pa k temu dodaja: o sklenitvi dodatnega zdravstvenega zavarovanja je pomembno razmisliti, preden nastopi bolezen ali poškodba, saj so takrat pogoji sklepanja zavarovanja manj ugodni, nekaterih zavarovanj pa niti ni mogoče skleniti. Svetuje, da si posameznik za izbor kritij vzame dovolj časa in se o odprtih vprašanjih pogovori s svetovalci.
