Ana je delodajalcem napisala pismo

Ko nič drugega ne zaleže.

Objavljeno
09. december 2011 09.10
Posodobljeno
09. december 2011 11.00
Mojca Finc, Borza dela
Mojca Finc, Borza dela

Univerzitetna diplomirana pravnica Ana Krepel - Novak je v 90 dneh iskanja zaposlitve poslala 30 prošenj, prejela tri odgovore, na pogovor je ni povabil nihče. »Se še čudite, kje je prodoren, drzen, nekonvencionalen mlad kader? Jaz nič več. Šli so v tujino,« je zapisala v odprtem pismu. Poslala ga je delodajalcem in jih ošvrknila, da pri iskanju novega kadra pozabljajo na ustvarjalnost, delavnost in prilagodljivost kandidatov. Vrhničanka Ana Krepel - Novak je dve leti prijavljena na zavodu za zaposlovanje.

Aktivno je iskala službo že med pisanjem diplomske naloge. A odziva delodajalcev ni bilo. »Pri iskanju pravnikov obstaja standardiziran kalup, skozi katerega se brez zvez in poznanstev skoraj ne moreš prebiti. Delodajalec zahteva od tri do pet let delovnih izkušenj in pravosodni izpit, na katerega se čaka od tri do pet let. Prav zato sem v prošnjah poskušala predstaviti druge lastnosti, ki jih imam,« je razložila sogovornica. Zavrnili so tudi njene prošnje za prostovoljno pripravništvo; poslala jih je šest, prejela en negativen odgovor, drugi ji niso odpisali. »Ne razumem, da v dobi interneta odpoveduje osnovni bonton in je težko napisati hvala za sodelovanje,« je zgrožena 30-letnica, ki je avgusta diplomirala – proučevala je nastanek kaznovalnega prava zgodnje srednjeveške Anglije.

»Odzivi so bili: A službo iščeš? Ojoj!« Na teden je pregledala po tisoč zaposlitvenih oglasov. »Delodajalci ne razumejo, da prva misel vseh pravnikov ni odvetniški poklic. Precej družboslovno sem usmerjena in pravo ni edina smer, ki bi ji hotela strogo slediti.

Pripravljena sem začeti z ničle – in to resno mislim –, zavedam se, da nimam izkušenj. Uvajanje je zame razumljivo, potem pa postopno napredovanje,« je zaupala svoja pričakovanja. Spoznala je, da so pri iskanju zaposlitve izgubljeni oboji – iskalci in delodajalci. »Ne vemo natančno, katere pristope uporabiti, da bi bili bolj učinkoviti. Če bom napisala nekonvencionalen življenjepis, me bodo izločili iz izbora, ker zanje ne bom primerna. Če bom pripravila konvecionalnega, pa se bom izgubila v množici. Po drugi strani pa je selekcija potencialnega kadra prehitra in preveč površna,« je dejala.

Med iskanjem zaposlitve je naletela tudi na Barbaro Kotlušek, prvo v slovenskem prostoru, ki se je lotila drugačnega pristopa iskanja zaposlitve – nase je opozorila z oglasom Zaposlim delodajalca. Nekaj podobnega se je porodilo tudi Ani, ko je že obupavala nad iskanjem: »Napadel me je pesimizem, da službe sploh ne bom dobila, razumljivo, postala sem tudi depresivna. A kmalu sem ugotovila, da od samopomilovanja nimam nič. Prav na tej točki večina odneha, treba pa je vztrajati. Aktivno sem si začela prizadevati za pozitivno razmišljanje.

Prepričala sem se, da moram energijo usmeriti v svoj cilj in da se rezultati ne bodo pokazali takoj. Med pregledovanjem lastnega arhiva sem spoznala, da tisti delodajalci, ki se niso odzvali na prošnje, tega niti v prihodnosti ne bodo storili. In napisala sem odprto pismo slovenskim delodajalcem.«

Pismo je objavila na spletnem portalu delo.si: »Ob pregledovanju množice razpisov za delovna mesta vedno znova naletimo na isto oviro: kako naj pridobimo delovne izkušnje, če nam nihče ni pripravljen nuditi možnosti, da jih pridobimo? Kaj pa če bi namesto tega zaposlitveni oglasi izgledali tako: zaposlimo mlade diplomante, ki so neustrašni, kreativni, komaj čakajo nove izzive, so pripravljeni trdo delati, se izpopolnjevati in učiti, lahko podjetju veliko doprinesejo z mladostnim zagonom in induktivnim načinom razmišljanja,« je predlagala. Na odzive delodajalcev še čaka.

Kakšen je njen načrt? »Nehala sem množično pregledovati oglase. Zdaj si bom privoščila biti izbirčna. Zavedam se, da je to tvegana izbira. Na zaposlitvenem sejmu sem na enem od predavanj slišala zanimivo misel: Če energijo razpršiš na vse, si povsod in nikjer. Svojo bom usmerjala na področja, na katerih se zares vidim. Namesto 40 prošenj na teden jih bom poslala štiri,« se najboljšega izida nadeja Ana Krepel - Novak. Sodelovala bo tudi pri prostovoljnem projektu Barbare Kotlušek, saj bi rada v obdobju iskanja zaposlitve razširila obzorja in sklenila nova poznanstva.