Bolj pomoč brezposelnim kot podjetjem

S 7,8 milijona evrov okvirne kvote za letošnje financiranje javnih del je območna služba zavoda za zaposlovanje v Murski Soboti na drugem mestu po višini dodeljenih sredstev v državi. Pred njo je z 8,2 milijona evrov samo še mariborska območna služba, ki pokriva večje območje in Pomurju tesno sledi po stopnji registrirane brezposelnosti.

Tolikšen finančni delež za javna dela v Pomurju ni nič nenavadnega, saj Pomurje že dolgo prednjači po stopnji registrirane brezposelnosti. Decembra lani je ta bila v regiji 18,9-odstotna, na začetku tega leta je že prestopila mejo 20 odstotkov; povprečna slovenska stopnja brezposelnosti januarja je znašala dobrih 14 odstotkov. Podobna slika se ponavlja že najmanj zadnjih pet let: Pomurje je po stopnji brezposelnosti vedno na vrhu, in to najmanj štiri do pet odstotnih točk nad slovenskim povprečjem.

Največ v komunali

Po podatkih, ki so nam jih posredovali z območne službe Murska Sobota, je večina denarja, namenjenega za javna dela, že razdeljena. Razpisnim pogojem je doslej ustrezalo 490 programov, ki so predvidevali vključitev 870 brezposelnih. Zdaj je v javna dela v Pomurju vključenih malo več kot 700 breposelnih, kar je dobrih sedem odstotkov vseh regitriranih ljudi brez zaposlitve (na soboški območni službi jih je bilo konec februarja vpisanih 9696).

V Pomurju je največ brezposelnih vključenih v javna dela na področju naravovarstva in komunale, kar pomeni, da jih največ dela v režijskih obratih ali javnih podjetjih pomurskih občin, kjer skrbijo za urejanje okolice, cest, za vzdrževanje komunalne infrastrukture in podobno. »Možnost vključevanja brezposelnih v javna komunalna podjetja je dobrodošla predvsem za same brezposelne, medtem ko moramo mi vendarle imeti določeno število zaposlenih za nemoteno delo,« nam je povedal župan občine Šalovci Iztok Fartek. Ta občina, ki je sicer med najbolj zadolženimi v Sloveniji, v javnem komunalnem podjetju redno zaposluje šest ljudi, prek javnih del pa jih imajo še pet.

Komunalnim in okoljevarstvenim programom po obsežnosti sledijo programi socialnovarstvenih storitev, to so predvsem različna dela v domovih starejših in podobnih ustanovah. Na tem področju je zadnjih nekaj let slika drugačna, saj za zaposlitve iz javnih del več ne morejo kandidirati zasebni domovi. Tako lahko na primer javne delavce zaposlujejo le domovi starejših, ki so v celoti ali vsaj deloma v javni lasti, torej so njihove ustanoviteljice ali soustanoviteljice država ali lokalne skupnosti, koncesijski domovi v stoodstotni zasebni lasti pa te možnosti nimajo več že štiri leta.

Razlikovanje javno – zasebno

»Prej smo prek javnih del zaposlovali po dva, tri ali še več brezposelnih predvsem za družabništvo z našimi stanovalci in za podobna, nestrokovna dela, zdaj pa te možnosti več nimamo, čeprav bi nam v finančnem položaju, ko moramo odplačevati upnike iz prisilne poravnave in kredite, to še kako prav prišlo,« pravi pomočnica direktorja koncesijskega zasebnega doma starejših v Kuzmi Jožica Baša. Takšno razlikovanje javnih in zasebnih zavodov se ji ne zdi pravično.

Toda če bi javna dela omogočali takšnim, zasebnim domovom, ki so organizirani kot zasebna podjetja in je njihov cilj dobiček, bi lahko hitro povzročili nelojalno konkurenco, o tem pravi vodja murskosoboške območne službe zavoda za zaposlovanje Cvetka Sreš. Poleg omenjenih dveh skupin programov je del javnih delavcev v Pomurju zaposlen tudi v izobraževanju.