Delo je že mogoče najti, kaj pa pošteno plačilo?

Bodoči diplomant se pripravlja na začetek iskanja zaposlitve. Prevajalec pripravlja slovensko-rusko-angleški terminološki slovar za področje tehnologije pasivnih hiš.

pet, 28.02.2014, 12:00

Korošec Aljaž Ravnjak, absolvent ruskega in angleškega jezika, med pripravami za zadnje izpite, ki ga ločijo od univerzitetnega naziva, načrtuje svojo karierno pot. Diplomiral bi rad do konca leta: cilj je priprava krajšega terminološkega slovarja za področje tehnologije pasivnih hiš. Potem pa na lov za zaposlitvijo? »Na lov za delom,« je 25-letnik popravil postavljeno vprašanje.

»Na lov za delom, ki ga bo delodajalec pripravljen ustrezno plačati,« je poudaril Aljaž Ravnjak, ki se zaveda ohlapnih zaposlitvenih možnosti na trgu, posledično pa izkoriščanja mladih.

»Zadnje leto spoznavam, da služb resda ni, dela pa ima človek lahko ogromno. Pravzaprav, kolikor sam hoče. Pri tem pa je treba najti pošteno plačilo. Pri prevajanju je to že težko, ker postaja popolnoma razvrednoteno. Z njim se ukvarjajo tudi tisti, ki za to področje niso izobraženi. Slišal sem celo za primere, ko so v podjetju dejali prevajalcu, da so že sami besedilo spravili v orodje 'google translate', on pa naj ga pregleda in malo popravi. Česa takšnega si ne sme privoščiti nihče!« je razočaran nad jezikovnim odnosom uporabnikov.

Bera študentskih del

Dolgo je razmišljal, s čim bi se ukvarjal v diplomskem delu. Literarne teme se mu niso zdele tržno zanimive. Porajala se mu je zamisel o združitvi jezika in energetike. »To je eno od področij prihodnosti,« je menil. Tržne potenciale je prepoznal v pasivnih hišah. »Vključujejo različne fasade, energijsko učinkovita okna, sisteme za pridobivanje energije, elektriko, toploto, shranjevanje in predelavo vode ...« je naštel ljubitelj jezika, ki je večino delovnih izkušenj prek študentske napotnice nabral s prevajanjem. Zdaj sodeluje s prevajalsko agencijo in s podjetjem z rusko govorečega področja, ki v Slovenijo privablja poslovneže in jim pomaga pri vključevanju v družbo. »Poslovnežu, ki se k nam preseli z družino, pomagam pri urejanju papirologije, prevajanju dokumentov, rešujem tudi konkretne situacije vsakdanjika, denimo vpis njihovih otrok v šolo.«

Med različnimi študentskimi deli je spoznal še, da mu osemurni delovnik ne ustreza. »Poklic prevajalca prinaša samostojno ustvarjanje. Res je, da redna zaposlitev omogoča varnost in stabilnost, a hkrati omejuje in uokvirja. Menim, da mora vsak poskusiti obe poti, da vidi, katera mu bolj ustreza,« je razmišljal sogovornik, ki je najraje sam svoj šef.

Zato išče sodelovanje z različnimi prevajalskimi agencijami, ambicije pa ima tudi v glasbi. Dolga leta igra kitaro, z zaročenko Kristino Kastelic, s katero pojeta v Akademskem pevskem zboru Toneta Tomšiča, pa načrtujeta nekaj skupnih glasbenih projektov. Tudi v to področje bi lahko vnesel ruski jezik. »Našel bi se v za Ruse značilni kantavtorski glasbi in enoglasnih šansonih,« je nizal možnosti.

Sodelovanje s tujino je v njegovem poklicu samoumevno: »Pravzaprav nujno,« je dejal Aljaž Ravnjak in nadaljeval: »Živeti pa si vsekakor želim v Sloveniji. Zame je naša država predvsem en velik neizkoriščen potencial. Premalo se poudarjajo naši plusi, naša pozitivna stran. Zakaj ne izkoristimo potenciala? Ovira nas razdvojenost. Prerekamo se o stvareh, ki segajo sedem desetletij v preteklost. Dajmo se kritično usmeriti na vprašanje o zgodovini, osvetlimo ga, ozavestimo ljudi, potem pa ga pozabimo, ne obremenjujmo se več s preteklostjo. Če bom začel sodelovati s kakšnim vrstnikom, me ne bo zanimalo, ali je bil njegov pradedek partizan ali domobranec. In okrog takšnih stvari se v Sloveniji prepogosto ustavljamo,« je opozoril na ovire, ki povzročajo počasne premike za prihodnost.

Pomemben je osebni pristop

Kako bo nadaljeval karierno pot? »Odzival se bom na dogodke, kjer se mladi povezujemo z delodajalci, rešujemo njihove naloge in se mrežimo. Poskušam biti opažen in vzpostaviti stik s potencialnimi delodajalci oziroma sodelavci. Pri iskanju dela je najbolj zaželen osebni pristop, zato se mi zdijo tovrstna srečanja tudi zelo koristna. Družabna omrežja so pri tem močno dobrodošla, a ljudje smo konec koncev družabna bitja, ki iščejo osebni stik,« je svoje misli strnil mladi Korošec.

Na podjetniškem dogodku Pravi, ki ga je v okviru projekta Služba me ne išče pripravil Zavod Nefiks, je bil uspešen. S svojimi zamislimi in nastopom je naredil vtis na eno od predstavnic delodajalcev, ki ga je že povabila k sodelovanju.

Povezane novice

Iskalci prve zaposlitve so v povprečju stari 28 let
18. oktober ob 09:00
Aktivna politika zaposlovanja pomaga, a za določen čas. Služba življenja po ...
Prijavi sovražni govor