Tiskane izdaje
Jadralka iz Sesljana Jasna Tuta je pred štirimi leti pustila službo v osnovni šoli in se »odpravila pogledat, kaj je za obzorjem«. Eno leto je bila v Avstraliji. Tam je spoznala partnerja Ricka, s katerim tri leta živita na morju, na jadrnici Calypso. Ravnokar sta sredi Tihega oceana. Preživljata se s pisanjem in prihranki.
Preden sta konec marca usmerila jadra proti Tihemu oceanu, sta tri leta »domovala« v Kortezovem morju, zalivu na zahodni mehiški obali. »Morje naju kliče in midva sva se odzvala. Danes odplujeva čez največji ocean sveta,« je Jasna Tuta 30. marca zapisala na svoji spletni strani, na kateri redno objavlja dogodivščine z morja.
Njun cilj je Francoska Polinezija. »Po petnajstih dneh nisva še na pol poti. Predvidevam, da bo trajala več kot mesec dni,« nam je sporočila v elektronski pošti, ki jo dobiva prek radijske povezave. »Rada potujeva počasi in dobro spoznava kraje, v katerih se ustaviva, zato je za zdaj cilj le Francoska Polinezija, počasi pa bova verjetno prijadrala nazaj do Avstralije. Takšna dolga plovba je izjema. Ponavadi jadrava tako, da se vsak večer zasidrava, če je to le mogoče,« je zapisala inštruktorica jadranja.
Ne mara ponavljanja
Preden se je odločila za odhod v tujino, je poučevala razredni pouk v Izoli in na Otočcu. »Izjemno rada imam svoj poklic in otroke. Odšla sem zaradi želje po dolgem potovanju. Na odločitev pa je verjetno vplivalo tudi to, da se nisem znašla v sistemu,« je razmišljala. Prepričana je, da je slovenski šolski sistem, ki ima po njenem mnenju tudi veliko dobrega, zelo tog in učiteljem na dopušča dovolj svobode.
»Preveč se ukvarjajo z zapisniki, sestanki, pripravami, evalvacijami, preverjanjem, ocenjevanjem nepreglednega števila ciljev, testi in tekmovanji, ves čas morajo dokazovati, da delajo dovolj ur, pri tem pa jim zmanjka čas za otroke. Vtis imam, da je poudarek na količini, in ne na kakovosti dela.« Verjame, da je v slovenskem šolskem prostoru ogromno odličnih pedagogov: »In če bi jim kdo prisluhnil, bi lahko imeli najboljšo šolo v Evropi.«
Včasih pogreša otroke in zato ne izključuje, da se bo v prihodnosti vrnila mednje. Čuti, da je sedanje obdobje namenjeno potovanju in jadranju. »Preden sem se odpravila v tujino, sem spoznala, da potrebujem izzive, razgibanost. V šoli sem uživala, ko sem počela nekaj novega, ko sem, denimo, z učenci ustvarila muzikal, izvajala nove dejavnosti. Ko se stvari začnejo ponavljati, pogledam drugam.«
Življenje iz dneva v dan
Med življenjem na morju je spoznala, da človek potrebuje le malo, da občuti srečo. Pa vendar le od tega občutka ni mogoče živeti. Kako se preživljata? Delno s pisanjem, delno s prihranki in obrestmi. Jasna tri leta svoje vtise objavlja v Val Navtiki, občasno v drugih revijah, tudi za italijanski, ameriški in avstralski trg. Piše še oddaje za radio. Ko se za premor ustavita doma, ima tečaje jadranja pri JK Čupa v Sesljanu in potopisna predavanja. Na mesec porabita 800 evrov. Polovica gre za barko, druga polovica ostane njima.
Kakšna je njena vizija poklicne poti v prihodnosti? Je na dolgi rok združljiva z življenjem na jadrnici? »Razmišljala sva o šoli jadranja za pare, prodaji jadrnic, čarterju ... Včasih si tudi zaželiva življenja na kopnem. Pravzaprav težko natančno odgovorim na vprašanje, ker sem človek, ki rad živi iz dneva v dan. Trenutno se ukvarjam samo s tem, kako varno pripluti na otok Nuku Hiva,« je zapisala.
