Tiskane izdaje
Dr. Polonca Končar iz Pravne fakultete v Ljubljani je že pred časom opozorila, da reforma trga dela ni naredila dovolj, da bi zmanjšala segmentacijo na tem trgu, zlasti med mladimi in starejšimi, kar je bilo sicer eno izmed vodil. »Glavna cilja reforme trga dela sta zmanjšanje segmentacije in povečanje prožnosti trga dela,« je zapisano na spletni strani ministrstva za delo.
Popravki in novosti
Reforma pravzaprav pomeni spremembe zakonov o delovnih razmerjih (ZDR-1) in o urejanju trga dela (ZUTD-A). V okviru ZDR se, če znova na kratko povzamemo, poenostavljajo postopki, povezani s sklenitvijo in prenehanjem delovnega razmerja, ter zmanjšujejo administrativne ovire.
Pri sklenitvi pogodbe o zaposlitvi se med drugim:
- skrajšuje rok za prijavo delavca na prosto delovno mesto in
- uvaja elektronsko obveščanje o neizbiri kandidata.
Pri prenehanju pogodbe o zaposlitvi se:
- poenostavlja obveščanje o odpovedi,
- odpravlja obveznost delodajalca, da ponudi delavcu drugo ustrezno zaposlitev,
- zvišuje se starost varovane kategorije starejših delavcev (na 58 let) in
- omogoča vključevanje delavcev v ukrepe na trgu dela že v času odpovednega roka.
K večji prožnosti na trgu dela naj bi prispevala možnost sklenitve pogodbe tudi samo za čas predaje dela in institut začasnega čakanja na delo, predvsem pa naj bi se izboljšala z zmanjšanjem stroškov pri zaposlitvah za nedoločen čas in destimuliranjem zaposlovanja za določen čas.
Zadnje je doživelo tudi največ pozornosti, preprečiti pa hoče veriženje takih pogodb, uvaja odpravnino tudi ob prenehanju zaposlitve te vrste in dviguje prispevek za brezposelnost na petkratnik običajnega prispevka. Število napotenih delavcev pri uporabniku ne sme presegati 25 odstotkov števila zaposlenih.
Spremembe zakona o urejanju trga dela vključujejo:
- pravico med drugim do denarnega nadomestila do dveh mesecev tudi za brezposelne od 30 let (če so bili zaposleni vsaj pol leta v zadnjih dveh letih),
- možnost začasnega in občasnega dela za upokojence,
- prijavo delavca v evidenco iskalcev zaposlitve že med odpovednim rokom, -
- odpravo obvezne prijave prostega delovnega mesta zavodu za zaposlovanje,
- oprostitev plačila prispevkov za zavarovanje za primer brezposelnosti za dve leti za delodajalce, ki zaposlijo delavca za nedoločen čas,
- in povišanje prispevkov za zaposlitev delavca za določen čas.
Prevelika pričakovanja
Dr. Polonca Končar novostim v zakonodaji ne pravi reforma. »Zakon ni prinesel velikih sprememb oziroma ni bistveno posegel v koncept, ki smo ga poznali do zdaj.« To se ji navsezadnje ne zdi sporno, saj je naša delovnopravna ureditev ustrezna, še zlasti če se primerjamo z Evropo, kjer se nekatere pravice, ki jih pri nas že poznamo (ali pa smo jih), šele uveljavljajo. Nikakor pa same spremembe zakonodaje ne morejo bistveno vplivati na odpravo krize ali ureditev razmer na trgu dela.
»Mnogi pričakujejo takojšen vpliv, a zavedati se moramo, da je marsikaj odvisno od tega, kakšne pogodbe o zaposlitvi imajo delavci. Zakon bo vplival na novozaposlene,« je opozorila. In še: »Če v prvi fazi uveljavljanja zakonodaje ne bo odločna inšpekcija za delo, potem bomo spet na stari poti.« Sicer pa sogovornica ne dvomi, da bodo delodajalci našli način, da bi obšli zakon, kajti inovativnost pri nas pri tem ne pozna meja.
Spremembi, ki jima je bilo v javnosti namenjene največ pozornosti, to so odpravnine in odpovedni roki, sta po njenem mnenju takšni, ki bi ju najbrž v vsakem primeru uvedli. Bolj omembe vredne se ji zdijo nekatere novosti, ki so nekoliko bolj prikrite, denimo določba o odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi nesposobnosti in poslovnega razloga, kjer se odpravlja načelo, da je odpoved skrajno sredstvo. »Prejšnji ureditvi je bil delodajalec dolžan preveriti, ali je mogoča prekvalifikacija ali dokvalifikacija delavca. Zdaj je ponudba le fakultativna.«
Kaj pa nadurno delo?
Prav tako je med razpravo o spremembah zakonodaje pogrešala problem nadurnega dela in koliko to vpliva na zaposlovanje. »Nihče ne bi smel jemati v zakup tega, da delamo čez vse meje in zastonj. To omogoča delodajalcem, da ne zaposlujejo novih ljudi, saj pričakujejo, da bodo zaposleni naredili še več.«
Pri spodbujanju zaposlovanja mladih pogreša predvsem to, da še vedno nismo posegli v ureditev študentskega dela. Na splošno pa jo moti, ker se v razpravah vedno poudarja bodisi problem mladih bodisi problem starih, kar poglablja medgeneracijski konflikt.
Matic Vošnjak, direktor zaposlitvene agencije Competo, imenuje spremembe zakonodaje bolj kozmetični popravki. »Če govorimo o reformi trga dela, je treba na trg pogledati drugače. Seveda je treba delavce zaščititi proti zlorabam, ne pa jih zaščititi zaradi zaščite same. Na koncu ščitimo tiste, ki dela ne opravljajo tako, kot bi ga morali.« Kar se mu zdi ključno, je, da še vedno niso odpravljene administrativne ovire, ki otežujejo zaposlovanje in odpuščanje.
»Če bi bilo odpuščanje lažje, bi bilo zdaj več zaposlenih,« je prepričan. Prav tako meni, da so kozmetični popravki pravzaprav zvišali stroške dela, ne pa jih zmanjšali, kar bi v tem času najbolj pomagalo trgu dela. »Odpravnine pri pogodbah za določen čas gotovo povišujejo stroške dela.« Pogodbe za določen čas se mu same po sebi ne zdijo težavne, kajti to daje po enem letu dobrim kandidatom, zlasti mladim, možnost, da se na novo pogajajo o pogojih za delo. »Tisti, ki delajo dobro, ne bodo ostali brez dela,« je neomajen.
Ključno: delovna mesta
Na Zavodu RS za zaposlovanje, kjer je v tem času prijavljenih nekaj več kot 123.000 iskalcev zaposlitve, pričakujejo, da bosta uvedba odpravnin na zaposlovanje za določen čas in v tem primeru povišanje prispevka za brezposelnost pozitivno vplivala na zaposlovanje za nedoločen čas, saj se bodo delodajalci lahko izognili višjim stroškom. Ali bo reforma učinkovita, ne morejo predvideti, a so poudarili, da bo na zaposlovanje najbolje vplivalo čim več prostih delovnih mest (na včerajšnji dan jih je bilo dobrih 700). »Če bodo delodajalci imeli prosta delovna mesta in potrebovali delovno silo, bodo najbrž sklepali tudi pogodbe za nedoločen čas.«
In tako so tudi odgovorili na vprašanje, koliko bodo spremembe zakonodaje vplivale na zaposlovanje mladih: »Če realni sektor ne bo mogel odpirati prostih delovnih mest, se nihče, niti mladi niti starejši, ne bodo mogli zaposlovati – razen s pomočjo ukrepov aktivne politike zaposlovanja.« Pri zaposlovanju starejših je po njihovem pozitivno, da jih spodbujamo k čim daljši aktivnosti, a pri tem ne smejo biti odrinjeni na obrobje trga dela že v času, ko so še v delovni kondiciji.
Gotovo bo eden izmed dodatnih pritiskov na zaposlene skrajšanje odpovednih rokov, med drugim se bo moral zaposleni posvetiti iskanju zaposlitve že takrat, ko bo sicer še v delovnem razmerju. S tem se bo izognil prehodu v brezposelnost oziroma dolgotrajnejšo brezposelnost, menijo na zavodu. Zavedajo se, da bo njihovo delo po teh spremembah moralo postati veliko bolj aktivno, saj bo zahtevalo intenzivnejše sodelovanje z delodajalci pri pridobivanju prostih delovnih mest, predvsem s tistimi delodajalci, ki v letu 2013 nameravajo, kljub krizi, še zaposlovati. »Tudi na to smo pripravljeni,« so zagotovili.
