Devet tisoč brezposelnih v javna dela

Po novem zakonu o urejanju trga dela (ZUTD) bodo javna dela v prihodnje namenjena le dolgotrajno brezposelnim, torej tistim, ki so v evidenco zavoda za zaposlovanje neprekinjeno vpisani najmanj eno leto. Po podatkih zavoda za zaposlovanje je takšnih okrog 50.000 oziroma skoraj polovica brezposelnih. Zato so se na ministrstvu odločili, da bodo javna dela namenili le tem, ki so najteže zaposljivi. »Od teh 50.000 jih bomo v javna dela v prihodnjem letu lahko vključili okrog 9000,« je povedala Mojca Ulaga.

Na javno povabilo za izbor programov javnih del se lahko prijavijo le neprofitni delodajalci, saj bi vključevanje profitnih podjetij pomenilo nevarnost za spodbujanje nelojalne konkurence. Profitne organizacije se lahko prijavljajo za druge subvencije, ki jih na zavodu dodeljujejo v okviru aktivne politike zaposlovanja (APZ), kot je Zaposli me (povabilo predvideva subvencija 5000 evrov za zaposlitev brezposelnih za najmanj eno leto; letos so ga morali zapreti konec oktobra, ker je število ponudb preseglo razpoložljiva sredstva). Za neprofitne izvajalce štejejo tisti delodajalci, ki izvajajo nepridobitno dejavnost, to so zavodi, občine, šole, vrtci, centri za socialno delo in podobno.

Kot je povedala Mojca Ulaga, za zdaj še ni znano, koliko delodajalcev bo prihodnje leto sodelovalo. Zavod izvajalce javnih del izbere s pomočjo strokovnih komisij, ki delujejo na posameznih območnih enotah zavoda in letos tudi v centralni službi zavoda za programe socialnega podjetništva. Izvajalci lahko prijavijo več kot en program.

Socialna podjetja imajo poseben status

Novost, ki jo prihodnje leto uvajajo v program javnih del, je tudi vključevanje socialnih podjetij, ki zaposlujejo ranljive skupine ljudi, kot so invalidi, brezposelni nad 55 let, pripadniki romske skupnosti ... V programu lahko delodajalec zaposli le omejeno število delavcev, ki opravljajo javna dela; to je odvisno od števila zaposlenih, ki delajo pri delodajalcu. Kar zadeva socialna podjetja, so možnosti različne.

Če poslovno idejo šele razvijajo in se socialno podjetje šele ustanavlja, se lahko pri projektu zaposli do pet oseb. Če pa je socialno podjetje že ustanovljeno in kandidira za razvoj novih dejavnosti, lahko kandidira za tri programe in v vsakem zaposli največ pet ljudi. Za tiste, ki so vključeni v javna dela, prinaša delo v teh programih dodatno možnost usposabljanja, ki ga v 80 odstotkih sofinancira zavod.

Plačilo od 627 do 940 evrov bruto

Bistvena razlika med delavci, ki delajo prek javnih del, in redno zaposlenimi je, da prvi niso zaposleni na sistemiziranem delovnem mestu. V pogodbi, ki jo brezposelni sklene z delodajalcem, je določena višina plače glede na izobrazbo. Tisti s prvo stopnjo izobrazbe so upravičeni do 80 odstotkov minimalne plače. Višino minimalne plače dosegajo tisti s peto stopnjo izobrazbe, osebe z visoko (sedma stopnja) izobrazbo pa prejmejo 120 odstotkov minimalne plače, ki za delo s polnim delovnim časom letos znaša 784 evrov bruto.

Na to plačo ni dodatka za minulo delo in za zahtevnost dela, kot ga imajo redno zaposleni, plačana pa sta prevoz na delo in malica. Osebam, ki opravljajo javna dela, pripada tudi regres za letni dopust v višini tistega, ki ga dobijo zaposleni v javni upravi (v višini minimalne plače). Letos je tako najnižja plača za vključene v javna dela znašala 627 evrov bruto, najvišja, ki jo dobijo brezposelni s sedmo stopnjo izobrazbe, pa 940 evrov bruto. Vsi delavci, ki so zaposleni prek javnih del, imajo minimalno število dni dopusta, to je štiri tedne oziroma 20 delovnih dni.

Delodajalci imajo dobre izkušnje

Kot je povedala Jasna Kržin Stepišnik, direktorica Biotehniškega izobraževalnega centra (BIC), imajo na leto v povprečju deset ljudi, ki v centru delajo prek javnih del. Največ jih sodeluje pri projektu učne pomoči, saj so znani po tem, da imajo več kot sto dijakov s posebnimi potrebami. Na centru jim zagotavljajo individualno obravnavo in učno pomoč. Nekaj javnih delavcev imajo na področju razvojnih projektov, kjer v obdobjih, ko je treba v kratkem času opraviti veliko dela, potrebujejo dodatno delovno silo.

»Naše izkušnje so bile doslej na splošno dobre. Nekaj brezposelnih, vključenih v javna dela, smo sicer morali odsloviti, v glavnem zato, ker so se neprimerno obnašali. Ker delamo z mladino, moramo biti na to še bolj pozorni,« je povedala Jasna Kržin Stepišnik. Sodelovanje z zavodom za zaposlovanje je po njenih besedah odlično; pri projektih javnih del je namreč pomembno, da imajo izvajalci na drugi strani sogovornika, s katerim lahko uspešno rešujejo težave.

Edina pripomba, ki jo ima na izvajanje projekta javnih del, je, da ljudi, s katerimi so zadovoljni, ne morejo zadržati dlje kot eno leto.