Enajst milijonov izgubljenih delovnih dni

Psihičnim pritiskom pri delu je bila lani podvržena tretjina zaposlenih v Sloveniji, večina je potarnala, da jih bremeni huda časovna stiska. Tudi na splošno podatki raziskav Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofound), Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) in statističnega urada kažejo, da so razmere pri obvladovanju psihosocialnih tveganj na delovnem mestu v Sloveniji zelo slabe.

Na podlagi podatkov iz različnih raziskav je agencija EU-OSHA sredi aprila začela kampanjo z naslovom Obvladajmo stres za zdrava delovna mesta, ki bo trajala do spomladi 2015. Direktorica agencije EU-OSHA dr. Christa Sedlatschek je povedala: »Stres je druga najpogostejša zdravstvena težava, povezana z delom, o kateri poročajo delavci v Evropi, približno štirje od desetih menijo, da na njihovem delovnem mestu ni ustrezno obravnavan. Po drugi strani je v Evropi veliko podjetij, ki so se odločila spopasti s stresom. Z obvladovanjem tega pozitivno vplivajo na zdravje svojih delavcev in posredno na produktivnost svojih podjetij. Upamo, da bodo njihovemu zgledu sledila še druga evropska podjetja. Skupni stroški zaradi duševnih motenj v Evropi namreč znašajo 240 milijard evrov na leto.«

Tudi ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je opozorilo: »Zadnje evropske raziskave kažejo, da so težave z duševnim zdravjem, katerih vzroki so povezani z delom, vse pogostejše. Med ključne dejavnike, ki vplivajo na duševno zdravje, uvrščamo zlasti ustrahovanje, nadlegovanje in trpinčenje na delovnem mestu, fizično in verbalno nasilje na delovnem mestu skupaj z grožnjami z nasiljem pa tudi različne oblike diskriminacije. Če delodajalec zadnjih oblik ravnanja ne nadzoruje in jih ne preprečuje, se negativne posledice ne pokažejo samo na počutju in storilnosti prizadetega delavca, ampak tudi v širšem delovnem okolju.«

Preobremenjeni in utrujeni

Kar 72 odstotkov Slovencev pogosto doživlja stres prav tam, slabše od nas se menda počutijo samo Grki in Ciprčani, povprečje v Evropski uniji pa je 51 odstotkov. Podatki za Slovenijo so tako znova potrdili veliko intenzivnost dela, saj so anketiranci večinoma poročali o prevelikem obsegu delovnih nalog in slabi organizaciji dela. Splošno utrujenost občuti kar 40 odstotkov zaposlenih. V primerjavi z drugimi evropskimi delavci so slovenski manj izpostavljeni žalitvam, pogostejše pa so grožnje in ponižujoče ravnanje.

Tudi podatki Statističnega urada RS kažejo, da je bilo lani na delovnem mestu psihičnim pritiskom podvrženih skoraj 32 odstotkov delovno aktivnih prebivalcev. Od teh je bilo skoraj 91 odstotkov takšnih, ki so delali pod hudimi časovnimi pritiski. Ti so izjavili, da so bili v zadnjih dvanajstih mesecih preobremenjeni z delom, dobrih pet odstotkov delovno aktivnih je bilo izpostavljenih nadlegovanju ali ustrahovanju, 4,2 odstotka pa nasilju in grožnjam z nasiljem.Ugotovitve različnih sedanjih študij kažejo tudi, da so menedžerji pomemben vir za preprečevanje ali povečevanje stresa med zaposlenimi. Po podatkih britanske organizacije Health and Safety Executive je stres druga najpogosteje prijavljena vrsta bolezni, povezanih z delom.

Slabi odnosi in negotovost

Kampanja Obvladajmo stres za zdrava delovna mesta bo v Sloveniji prav zaradi prej navedenih dejstev namenjena predvsem ozaveščanju delodajalcev in delavcev o psihosocialnih tveganjih v zvezi z delom. »Delodajalce želimo seznaniti s pozitivnimi učinki obvladovanja psihosocialnih tveganj in jih spodbuditi k uporabi preprostih in do uporabnika prijaznih orodij za njihovo upravljanje. Vendar naš cilj ne sme biti ukvarjanje s simptomatiko stresa, ampak z vzroki, ki jih predstavljajo slaba organizacija dela, slabo upravljanje in slabo vodenje. Ne smemo torej le gasiti požara, ampak se moramo lotiti temeljnih vzrokov,« je opozoril generalni direktor direktorata za pravice iz dela na ministrstvu Peter Pogačar.

Tudi strokovnjake na republiškem inšpektoratu za delo so izkušnje privedle do podobnih sklepov, zato ob začetku evropske kampanje navajajo, da so v slovenskem delovnem okolju med psihosocialnimi tveganji v ospredju pomanjkljiva opredelitev organizacijskih ciljev, slab odnos z nadrejenimi, negotovost delovnega mesta, majhna udeležba zaposlenih pri postopkih odločanja, pomanjkanje podpore pri reševanju težav in velika delovna obremenitev.

Zaradi vsega naštetega je po podatkih raziskave Eurofond v Sloveniji zaradi bolniškega dopusta vsak dan odsotnih približno 40.000 ljudi, kar pomeni, da na leto izgubimo skoraj 11 milijonov delovnih dni. To po uradnih izračunih državo stane skoraj pol milijarde evrov na leto. Zgovoren je tudi podatek urada za statistiko, da skoraj polovica, predvsem mladih zaposlenih, hodi v službo, čeprav so bolni. Večina tistih, ki so lani trpeli za zdravstveno težavo, povezano z delom, je bila odsotna le en dan ali manj. Skrb vzbujajoč pa je tudi podatek, da je kar 13 odstotkov vprašanih izjavilo, da se zaradi zdravstvenih težav na delo najraje ne bi več vrnili v službo.

Psiholog Matej Tušak z ljubljanske fakultete za šport je opozoril, da smo v Sloveniji zelo hitro prešli na nov gospodarski sistem, ta pa bi zahteval tudi nov način dela. »Človekov organizem ni pripravljen na to, da bi lahko brez posledic prenesel stres, ki je pri nekaterih šel čez vse meje. Zato bo treba razviti nove strategije za zmanjševanje stresa na delovnem mestu,« je dejal in dodal, da bi odgovorni ustrezne informacije o načinih preprečevanja stresnih delovnih razmer lahko brezplačno našli kar na spletnih straneh številnih uglednih mednarodnih organizacij, ki se zavzemajo za zdrave delovne razmere zaposlenih.