Tiskane izdaje
Z uspešno industrijo in dualnim izobraževalnim sistemom Nemčija svoje mlade, ki nočejo takoj po srednji šoli nadaljevati izobraževanje s študijem na univerzi, vodi v poklice, ki jih gospodarstvo potrebuje. Vsaj nekaj prednosti takšnega sistema pa ponujajo tudi mladim iz evrskih in drugih držav v krizi, še zlasti ker nemška podjetja že nekaj časa tudi sama iščejo usposobljeno delovno silo. Obojim naj bi pomagal Program za pospeševanje poklicne mobilnosti poklicnega izobraževanja zainteresiranih mladih in brezposelne mlade strokovne delovne sile iz Evrope, ki so ga za lažje razumevanje poimenovali kar po angleško z Job of my Life (Sanjska služba).
Največ v zibelki industrije
Organizatorji projekta se zavedajo, da mladi daleč od svojega doma potrebujejo podporo, kakršno v Nemčiji tistim, ki se po 15. letu odločijo za poklicno izučevanje, tudi sicer ponujajo velika podjetja, gospodarske zbornice ali zveze delodajalcev. Podjetja, ki mladim iz drugih držav EU ponudijo delo in izobraževanje, s pristojno službo pri nemški zvezni agenciji za delo z nazivom Zentrale Auslands- und Fachvermittlung (ZAV) zato sklenejo pogodbo, v zameno pa v bonnskem uradu pomagajo kandidatom pri učenju jezika, potnih stroških in njihovi nastanitvi v Nemčiji.
Ponudba velja le za tiste poklice, za katere v Nemčiji primanjkuje delovne sile, kandidati morajo biti v času podpisa pogodbe stari od 18 do 35 let, v domači državi morajo dokončati šolanje, ne pa tudi poklicnega izobraževanja v podjetjih. Program je predviden za časovno obdobje med letoma 2013 in 2016 in ima na voljo 139 milijonov evrov.
Do konca septembra se je za program prijavilo več kot tri tisoč ljudi, mesto za šolanje in delo pa jim ponujajo predvsem delodajalci iz Bavarske in Baden-Württemberga, kjer je tudi zibelka številne nemške industrije od avtomobilske naprej. »Ob majhni brezposelnosti v južni Nemčiji ti rezultati ne presenečajo, tamkajšnji delodajalci ne najdejo več dovolj kandidatov za delovna mesta, zato si iščejo novih poti,« je ob objavi teh rezultatov medijem povedala direktorica ZAV Monika Varnhagen.
Kar štirideset odstotkov sprejetih kandidatov so prevzela podjetja iz teh dveh nemških dežel, sledita jima Predpomorjansko in Hessen. Šestdeset odstotkov kandidatov je mlajših od petindvajset let, šestnajst odstotkov starejših od trideset.
Največ ponudb je v gradbeništvu, prehranski industriji in gostinstvu, tam torej, kjer je bila v Nemčiji v minulih letih ponudba delovnih mest tudi sicer večja od povpraševanja. Manj mest ponujajo v informacijski tehnologiji, trgovini in zdravstvu, čeprav v Nemčiji tudi tu vlada pomanjkanje delovne sile. Več kot dve tretjini kandidatov prihaja iz Španije, dvajset odstotkov iz vzhodne Evrope, med temi na prvem mestu iz Madžarske, dobivajo pa tudi prošnje za poklicno izobraževanje iz Irske, Švedske in Cipra.
Zdravniki, bolničarji, inženirji
Na spletni strani nemške agencije za delo je objavljenih tudi nekaj zgodb mladih, ki so domovino zapustili v iskanju boljšega življenja, nekatere pa so poiskali celo pri ZAV. Tenorist Kviča Korerevanidze je za usposabljanje v Nemčiji izvedel med poletnim obiskom posrednice ZAV Ursule Jochmus v tej državi in nadarjeni pevec zdaj poje v opernem zboru v Darmstadtu.
Pri ZAV so ga podprli tako pri učenju nemščine kot pri potnih stroških za avdicijo, v Nemčijo pa se bo lahko kmalu priselila tudi njegova družina, z ženo namreč pričakujeta že drugega otroka. Petindvajsetletna Anna Silva Ferrara iz Portugalske že od marca dela v krefeldski bolnišnici Helios in tudi ona se je nemščine začela učiti šele po prihodu v državo, pomagali pa so ji tudi pri iskanju stanovanja, odpiranju bančnega računa in podobnem. Na začetku se je bala, da bo pogrešala prijatelje in družino, zaradi pomanjkanja delovne sile v zdravstvu pa je k prihodu na delo in izučevanje v Krefeld spodbudila še nekaj znank.
Hotel Sheraton pri frankfurtskem letališču pa se je za zaposlitev mladega Bolgara Vladimirja Ignatova pri sprejemanju gostov odločil zato, ker ti prihajajo iz vsega sveta, zato si v Sheratonu želijo tudi bolj mednarodnega osebja. Prav tako 25-letni Ignatov je že v Bolgariji obiskoval nemško dvojezično gimnazijo, v prihodnje pa načrtuje magistrski študij gostinstva in hotelirstva, če le mogoče, tudi v Nemčiji. »Skoraj vsi moji nekdanji sošolci so odšli študirat v Nemčijo.«
