Tiskane izdaje
Začetki družbe Hit na Goriškem so povezani z odprtjem prve igralnice Roulette Salon v hotelu Park 22. decembra 1984. Igralnico z eno igralno mizo za igro boule in 30 igralnimi avtomati so Novogoričani odprli v sodelovanju s portoroško igralnico, kjer so pomagali izobraziti tudi prve Hitove krupjeje. Hotel Park je ob desetletnici obstoja zaposloval 461 delavcev, od katerih je bilo 376 igralniških delavcev, 85 pa zaposlenih v hotelsko-gostinskem delu.
Mit, ki se ruši
V Hitu se je število zaposlenih v igralnicah vidno povečevalo v letih 1993 (625 zaposlenih) in 1994 (925), saj se je z odprtjem novih igralnic (1989. leta v Rogaški Slatini, 1991. v Kranjski Gori, 1992. na Otočcu, 1993. igralniško-zabaviščni center Perla) močno povečala potreba po teh specifičnih poklicih. Po podatkih, ki nam jih je posredovala Lavra Peršolja, Hitova predstavnica za odnose z javnostjo, je danes v družbi zaposlenih 1554 delavcev, 954 sodelavcev opravlja delo v igralnicah, v pomoč pa jim je bilo konec julija še 298 študentov. Povprečna starost zaposlenih v družbi Hit je 41,4 leta, v njegovi igralniški dejavnosti pa 41,3 leta.
Lavra Peršolja pravi, da je prav zgodba Hitove igralniške šole precej pripomogla k temu, da so se svetovno uveljavljeni igralniški poklici udomačili tudi na slovenskih tleh, z njo pa so številni pridobili (manjkajočo) poklicno izobrazbo. Kot enega večjih dosežkov omenja pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije za krupjeja. Poklic, ki ga opravlja večina zaposlenih v igralništvu, je tako priznan na državni ravni in spada v sklop neformalnega izobraževanja. »Od leta 2005 smo poklicno izobrazili 438 krupjejev, pozneje tudi blagajnikov in operaterjev na igralnih avtomatih. V dobrih 30 letih poslovanja družbe imamo veliko uspešnih kariernih zgodb, številni so z leti delovnih izkušenj izkoristili različne možnosti napredovanja.«
A če je bila zaposlitev v igralnicah na Goriškem še pred leti zelo iskana, so se razmere zadnje čase precej spremenile, to velja tudi za plače. »Predvsem zadnja leta, ko so zaostrene razmere na trgu dodatno otežile poslovanje družbe, so se zmanjšani uresničitvi prilagajali stroški poslovanja, med katere štejemo stroške dela oziroma plač,« priznava sogovornica.
»Plače so bile v preteklosti krepko nad povprečjem, okrog te dejavnosti so se spletali razni miti. Menim, da je pogled na to obliko zaposlitve zdaj bolj realen in ni več nekaj posebno želenega. Urniki so zelo neugodni, zaradi česar trpi družinsko življenje. So pa danes razmere takšne, da se o tem čedalje manj sprašujemo in smo zadovoljni, če sploh imamo zaposlitev,« razmišlja Iztok Černigoj v imenu izvršnega odbora novogoriške enote Sindikata igralniških delavcev Slovenije (SIDS).
Povprečje prvih šestih mesecev letošnjega leta kaže, kot pravi, na približno 30-odstotni padec plač zaposlenih v Hitovem igralništvu glede na isto obdobje leta 2010, torej tik pred sanacijo družbe. »Trend se nadaljuje, isto obdobje letošnjega leta kaže 16-odstotni padec plač glede na lansko leto. Tu seveda govorimo o nominalni vrednosti plače. V prvem obdobju sanacije od leta 2010 do konca leta 2011 je k padcu plač prispevalo znižanje osnovnih plač. Od sredine lanskega leta k nižanju plač prispeva manjši del variabilnega dela plače. Ta se namreč prilagaja uspešnosti poslovanja. Na oddelku igralnih miz že od leta 2007 opažamo zmanjševanje napitnine,« razlaga Černigoj. Od začetka leta 2010 do začetka tega leta so napitnine po izračunih sindikata upadle za približno 43 odstotkov.
Moč dodatkov
Po podatkih izvršnega odbora novogoriškega SIDS znaša povprečna osnovna bruto plača v igralništvu okrog 770 evrov. Dodatki za nedeljsko delo, praznike, nočno delo so definirani z zakonom in panožno kolektivno pogodbo ter veljajo za navedene razmere v višini 50 odstotkov. »Seveda se dodatki obračunajo samo za čas, ko delavec resnično dela v tem režimu. Dojemanje plače je ponavadi subjektivna zadeva. Ljudje jo merimo s kupno močjo oziroma s tem, koliko si lahko privoščimo. Če je nominalen padec 30 odstotkov in če upoštevamo, da je plača na Hitu od leta 2001 stagnirala, lahko subjektivno rečem, da je plača trikrat manjša, kot je bila v najboljših letih,« pravi Černigoj.
Na vprašanje, ali so igralniški delavci s plačami vendarle zadovoljni, pa odgovarja: »Igralništvo je storitvena dejavnost. To pomeni, da potrebuješ motivirane zaposlene. Nižja plača pomeni manjšo motivacijo in manjšo dodano vrednost, kajti to lahko da samo motivirani delavec. Nižja plača pomeni nižjo kakovost storitev, pa če nam je to všeč ali ne, saj so zaposleni vse bolj nezadovoljni. Tudi zaradi dejstva, da smo se v zadnjih treh letih sanacije z izgubo 350 delovnih mest in nižjimi plačami v korist lastnikov odrekli okrog 55 milijonom evrov.«
Novih zaposlitev v Hitu zdaj ni. Povečane potrebe po zaposlenih izravnavajo s študentskim delom, predvsem v gostinstvu, nekaj tudi v igralništvu. »V družbi so usmerjeni v zmanjševanje obsega študentskega dela. Tega žal ne moremo trditi za druge izvajalce igralniške dejavnosti v Sloveniji. Prav tu se pokaže vloga socialnih partnerjev v podjetju. Eno od osnovnih poslanstev sindikata je namreč vzdrževanje rednih zaposlitev, kolikor je le mogoče. V Sloveniji je vse preveč prekernega dela pod pretvezo fleksibilnosti. Če bi država obdavčila študentsko delo, bi se razmere vsaj malo izboljšale,« je prepričan Černigoj.
