Iskanje službe v tujini zahteva čas in energijo

Že med študijem in po njem je na vse pretege iskala »varno službo« – kar koli že to je. Podjetnica kot oče ni hotela biti. Ampak zarečenega kruha se največ poje: Tina Grilc, univerzitetna diplomirana prevajalka s šestletnimi izkušnjami iz prevajanja ter poučevanja tujih jezikov doma in v tujini, zdaj iskalce zaposlitve individualno pripravlja na razgovore v angleščini in jim pomaga z nasveti pri preboju na tuji trg dela.

Vodi tudi delavnice za mlade podjetnike, izdala je e-knjigo Kako najti delo v tujini, na njeni spletni strani S Tino v tujino mrgoli nasvetov in zanimivih zgodb Slovencev, ki delajo v tujini. Izkušnje na tujem si je nabirala tudi sama: eno leto je študirala na Univerzi Karl-Franzens v Gradcu in že takrat navezala stike z avstrijskimi naročniki, kot štipendistka nemške službe za izmenjavo (Deutsche Ausländische Austausch Dienst) je en mesec preživela na univerzi v Heidelbergu, opravila je petmesečno prakso na prevajalskem oddelku pri evropski komisiji, med prostovoljskim delom na Finskem je preverjala, ali so severne države res tako drugačne ... Želja po odkrivanju novega jo je vodila še na podiplomski študij in na področje nevrolingvističnega programiranja.

Kaj je bil povod za knjigo z nasveti pri iskanju službe v tujini? Ali to pomeni, da so mladi v Sloveniji slabo informirani o možnostih onstran meja naše države?

Že med študijem sem zbirala informacije o študiju in delu v tujini. Ko so se različni programi začeli kopičiti, sem jih začela zbirati v enem dokumentu, da ne bi katerega spregledala. Po študiju me je vse več ljudi spraševalo za nasvet in opazila sem, da nekateri poznajo samo polovico vseh možnosti, te pa se vsak dan množijo.

Katere države so med mladimi v Sloveniji najbolj priljubljene pri iskanju dela?

Težko bi rekla, da katera prevladuje, saj je vse odvisno od ciljev in izobrazbe posameznika. Zelo priljubljeni sta Avstrija in Nemčija. Glavna vzroka sta gotovo bližina in višji standard, poleg njiju tudi Velika Britanija, saj večina zna jezik.

Katere države pa mladim v resnici ponujajo največ možnosti študentskega dela, prakse, študijskih izmenjav in zaposlovanja?

Veliko praks in študijskih izmenjav je v okviru evropskih projektov (na primer Erasmus, Erasmus plus, Erasmus za mlade podjetnike, praksa v evropskih institucijah, Evropska prostovoljna služba), ki potekajo v vseh državah EU.

Kateri profili so med tujimi zaposlovalci najbolj priljubljeni? Prevajalci, pravniki?

Prevajalci in pravniki so profil, ki je bil vsaj do pred kratkim priljubljen v institucijah EU. Zdaj potrebe po prevajalcih v Uniji niso več tako velike. V Dubaju večkrat na leto zaposlujejo stevardese, v Nemčiji in Avstriji zdravstvene delavce in inženirje različnih profilov, na Novi Zelandiji računalničarje in obiralce sadja …

Na kaj je treba biti pri iskanju dela v tujini še posebno pozoren in zakaj?

Pri iskanju dela v tujini je pomemben jasen cilj: ali greste na prakso, si želite pridobiti izkušnje, potovati, najti redno službo ali se naučiti tujega jezika? Glede na to izberete državo in si pridobite morebitno manjkajoče znanje (na primer mednarodno veljavno potrdilo o znanju tujega jezika, znanje računalniškega programa, formalno izobrazbo ...).

Poleg tega je selitev pametno načrtovati in se nanjo tudi finančno pripraviti. Iskalci dela morajo upoštevati, da bodo morali že ob prihodu za stanovanje plačati varščino, ponavadi v višini ene mesečne najemnine, in prvo najemnino, kar je v povprečju od 800 do 1000 evrov. Temu je treba prišteti še stroške bivanja za prvi mesec, ko še ne dobijo plače.

Če pa se odpravljajo na prakso ali prostovoljno delo, zlasti v eksotične države, je dobro, da preverijo legitimnost spletne strani, po kateri se prijavljajo. Poznam primer, ko se je študentka dogovorila za delo v parku za delfine na Maldivih in vnaprej plačala 2000 evrov za stroške bivanja in prehrane. Ko je prispela, ni našla niti vodnega parka niti njegovega direktorja.

Katere so največje napake, ki jih pri iskanju dela naredijo mladi?

Najprej se morajo zavedati, da pošiljanje enakih prijav in življenjepisov v angleščini na sto naslovov ni dovolj. Seveda je mogoče, da tako dobijo službo, a je verjetnost manjša, kot če bi se iskanja lotili bolj sistematično. Iskanje službe v tujini zahteva čas in energijo, tako kot vsaka stvar v življenju, ki se je lotimo resno. Pred letom in pol je do mene pristopilo dekle, ki si je želelo delati kot stevardesa v Dubaju.

Trdno je bila prepričana, da ji bo uspelo in bila je predana cilju. Tri mesece pred napovedanimi izbirnimi postopki se je odločila, da jo v angleščini individualno pripravim na vsa mogoča vprašanja: od tematskih, slovničnih do vsebinskih o podjetju, njeni viziji in podobno. Njen cilj je bil, da bo pripravljena na nepričakovana vprašanja in da bo postala bolj samozavestna v angleščini. Temu sva dodali še obnovitev glavnih slovničnih struktur in usvajanje besedišča iz letenja in dela s potniki.

V času priprave se je na svoje stroške udeležila dveh razgovorov za stevardeso v tujini, vendar na nobenem ni bila izbrana. Marsikdo bi odnehal, ona pa je vztrajala in bila še bolj prepričana, da bo izbrana za Dubaj. Nekaj dni pred začetkom letošnjega leta sem dobila njen SMS, da se 6. marca seli v Dubaj. Njena zgodba je samo ena od mnogih, a potrjuje, da moramo v življenju verjeti, da nam bo uspelo, in biti predani cilju. To je najboljši recept za uspeh, tudi pri iskanju dela v tujini.

Kako se pravzaprav lotiti iskanja dela v tujini? Katere spletne povezave in katere delodajalce bi poudarila kot najbolj zanimive in verodostojne pri iskanju dela v tujini?

Iskalec se mora glede na izobrazbo, znanje in izkušnje odločiti, kaj si želi. Potem izbere državo in preveri oglase za zaposlitev, iz katerih lahko razbere, ali po profilu obstaja potreba in kakšni so pogoji. Če, recimo, ugotovi, da v je, denimo, v Nemčiji zahtevano znanje nemščine, je dobro, da tečaj opravi kar v Sloveniji. Za iskanje rednih zaposlitev v EU je znan portal Eures v okviru zavoda za zaposlovanje, kjer lahko pomaga tudi svetovalka za to področje.

Druge spletne strani so, denimo, www.karriere.de in www.karriere.at za iskanje službe v Avstriji in Nemčiji, eurobrussels.com za Belgijo, www.gumtree.com in www.enternships.com/internships za Veliko Britanijo in http://europa.eu/about-eu/working-eu-institutions/traineeships/index_en.htm za prakse v evropskih institucijah.

Na zavodu za zaposlovanje se lahko iskalci dela v tujini prijavijo za projekt Tvoja prva zaposlitev Eures, v okviru katerega so na voljo sredstva za tiste, ki iščejo prvo zaposlitev v tujini. Pestro ponudbo prostovoljskega dela ponujajo v Sloveniji tudi zavod Voluntariat in mladinski klubi v programu Evropska prostovoljna služba.

In tisti, ki v tujini iščejo redno zaposlitev?

Idealno je, da si poiščejo službo iz Slovenije in se preselijo v tujino, ko so sprejeti na delovno mesto. Če se kljub vsemu odločijo, da bodo šli »s trebuhom za kruhom«, je pametno, da imajo za selitev privarčevanega nekaj denarja in si že doma naredijo načrt (katera država oziroma mesto išče njihov kader, kakšni so življenjski stroški …). Mogoče je za začetek pametno najti fleksibilno obliko prostovoljskega dela, ki jim bo krila vsaj stroške hrane in namestitve, in si pri tem iskati redno službo. Tako jih tudi morebitno nekajmesečno čakanje na začetek zaposlitve in prvo plačo ne bo finančno preveč obremenilo.

V številnih državah je neznanje jezika lahko ovira: v Avstriji in Nemčiji je treba znati vsaj osnove nemščine, za delo v Luksemburgu in Belgiji je dobro znati francosko. Izjema so evropske institucije, kjer vse (lahko) poteka v angleščini. Sicer pa so v nekaterih državah pričakovanja delodajalcev glede življenjepisa zelo specifična, zato je dobro, da se iskalci prilagodijo prevladujoči obliki. Tako je v Nemčiji zelo priljubljena oblika življenjepisa, ki ima naslovnico z vašo sliko in imenom ter priimkom, v knjigarnah pa prodajajo tudi posebne mape, v katero lahko pregledno zložijo prijavo in vsa dokazila (po nemško Bewerbungsmappe). V Veliki Britaniji je najbolje napisati življenjepis v wordovem dokumentu in brez slike.

Kako napisati dobro prijavo za službo? Je pri pisanju prijave in življenjepisa bolje biti drugačen in kreativen ali uporabljati preverjene recepte za uspeh?

Preverjenih receptov za uspeh pri pisanju prijave ni oziroma so odvisni od potencialnega delodajalca. Za evropske institucije se včasih zahteva življenjepis v obliki Europass, medtem ko številni slovenski kadroviki opozarjajo, da je takšna oblika neprimerna, saj o kandidatu ne razkriva veliko. Osebno sledim načelu: »Bodi drugačen, bodi ti,« saj boš s tem, ko delodajalcu pokažeš, kdo si in kakšne so tvoje prednosti (lahko tudi s kreativno oblikovanim življenjepisom), izstopal med množico enakih prijav.

Preden začnemo pisati prijavo za delovno mesto, se je pametno preseliti v glavo delodajalca: kaj sliši, misli, čuti, česa se boji in kaj potrebuje. Ta koncept je znan kot empathy map in se v podjetništvu uporablja za analizo kupca, pri prijavi na delovno mesto pa je v današnjem gospodarstvu vaš delodajalec v bistvu vaš kupec.

Kaj mlademu človeku pravzaprav dajo izkušnje z delom v tujini in kako jih je mogoče uporabiti pri iskanju dela doma?

Poleg tega, da se ti z delom v tujini razširi obzorje in postaneš bolj samozavesten pri uporabi tujega jezika, je delo v tujini tudi referenca, ki te v tvojem življenjepisu loči od drugih. Vsakič, ko sem se vrnila s študija ali dela iz tujine, sem zelo hitro dobila službo. Kar dvakrat je bilo delo v tujini iztočnica na razgovoru: enkrat je bil direktor podjetja rojen v kraju, v katerem sem študirala, drugič je direktor drugega podjetja prej vodil podjetje na Finskem, kjer sem opravljala prostovoljsko delo. Ne da bi se posebno trudila napeljati pogovor na to tematiko, so oba že zanimale podrobnosti o tem, kje sem živela, kako mi je bilo všeč, katere finske besede sem se naučila, kakšni so se mi zdeli Finci … Tako sem laže navezala prvi stik. Poleg tega so lahko kontakti iz tujine koristni tudi po vrnitvi domov, saj lahko z uporabo sodobnih tehnologij iz Slovenije delamo po vsem svetu.