Kickstarter: Pivo za pivoljubce, gurmane in dekleta

Za obrtno pivovarno sta Matej Pelicon in Anita Lozar zbirala denar tudi na ameriški platformi Kickstarter.

Objavljeno
02. junij 2013 19.25
Katja Željan, Nova Gorica
Katja Željan, Nova Gorica

Zgodba Mateja Pelicona in Anite Lozar iz Ajdovščine je ena tistih, iz katere bi se mladi, ki danes težko pridejo do službe in svojega prostora pod soncem, lahko veliko naučili. Če bo šlo vse po sreči, bosta junija odprla lastno obrtno pivovarno.

Pot do nje ni bila ravno lahka: zanjo sta kot ena od prvih treh Slovencev zbirala denar celo na ameriški platformi Kickstarter, ki spodbuja množično doniranje sredstev za zagon dobrih idej. Poskus resda ni uspel, a nazadnje se je iz vsega skupaj rodilo veliko več, ugotavljata sogovornika.

Trdo delo

Pivo že dlje časa dojemata kot širšo kulturo, ki sta jo kot tako želela predstaviti širši javnosti. Tako sta o tej pijači najprej začela pisati v reviji Vino, zatem je nastal njun blog, kjer sta znanje delila z drugimi in predstavljala različne vrste piva, njihovo degustiranje, kulturo pitja piva ...

Potem je na vrsto prišlo sodelovanje na ameriški platformi Kickstarter, nekakšen logični korak v zgodbi o nastajanju prve obrtne pivovarne v Vipavski dolini. »Ko je prišel Kickstarter v Evropo, nama je bilo povsem jasno, da bova sodelovala. Takrat veliko Slovencev koncepta delovanja te platforme, v kateri ni dovolj, da imaš le dober projekt, temveč moraš zanj zbrati tudi denar, še ni poznalo. Danes je drugače, saj se je okrog Kickstarterja zgradila že cela skupnost. Midva bi morala za projekt od donatorjev zbrati 12.000 funtov. Praksa Kickstarterja je, da moraš del denarja za projekt zagotoviti sam, saj tako tudi pokažeš, da si pripravljen tvegati, in k temu spodbudiš tudi druge, znance in neznance. Iskati ta denar je bilo trdo delo, na koncu pa sva prišla do 27 odstotkov vsote, ki bi jo za projekt potrebovala, kar je še vedno več od povprečja drugih, ki sodelujejo na platformi,« pravi Matej Pelicon.

Pivovarna še v tem mesecu

»Denar so nama donirali Slovenci, zlasti tisti, ki jih nisva nikoli prej poznala, pa tudi tujci. Tisti, ki koncepta Kickstarterja niso poznali, so vse skupaj z zanimanjem spremljali. Čeprav nama 12.000 funtov na koncu ni uspelo zbrati, pa je bilo tisto, kar je nastalo po sodelovanju na ameriški platformi, fenomenalno. Odziv ljudi je bil ogromen, navdušenje nad najino idejo za lastno pivovarno prav tako,« dodaja Anita Lozar. »Če verjamete ali ne, nekateri so z različnih koncev Slovenije prišli v Ajdovščino samo zato, da bi z nama lahko popili pivo. Še danes, nekaj mesecev po koncu zbiranja donacij, telefoni ves čas zvonijo,« priznava.

Rezultat? Ajdovca bosta, če bo šlo vse po sreči, že v mesecu dni odprla pivovarno, njeno pivo pa bo mogoče poskusiti že julija. »V svetu je opaziti trend nastajanja majhnih pivovarn, Slovenija pri tem še nekoliko caplja zadaj. V sosednji Italiji pa takšne pivovarne doživljajo razcvet, saj jih je po nekaterih ocenah že okrog šeststo. Kljub temu pa bi težko rekli, da častilcev dobrega piva pri nas ni: nedavni festival piva v Ljubljani je bil odlično obiskan, kultura pitja piva se dviguje tudi pri nas,« meni Matej.

Pivo je varil kar doma

In kakšno pivo bo v kratkem priteklo iz Pivovarne Pelicon? »Pivo bo, kot vsako, sestavljeno iz vode, ječmenovega slada, hmelja in kvasa. Ječmen zmeljemo, drozgamo v vroči vodi, dodamo mu hmelj kot začimbo, prav tako kvasovke. Potem začnemo fermentacijo, postopek pa ves čas nadzorujemo in prilagajamo temu, kar bi z njim radi dobili,« pravi Matej, ki je pivo na začetku varil kar doma.

»Uporabili bomo slovenski hmelj, saj imamo v naši državi odličnega pa tudi Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije poskuša slediti svetovnim smernicam. Pivo sicer razlikujemo glede na to, kje delujejo kvasovke. Ene so 'zaposlene' na dnu fermentorja, druge na vrhu. V najini pivovarni bomo tako kot tudi v nekaterih manjših pivovarnah delali zgornjo fermentacijo, s katero ponavadi dobimo piva, ki imajo bolj izrazit okus, saj so bolj sadna in karamelna,« poudarja sogovornik.

Pivo ni voda

»Piva zgornje fermentacije so se skozi zgodovino razvejile v veliko slogov, ki se včasih tudi križajo med seboj in ustvarjajo nove različice. Mi se bomo malce približali angleškim. Poudarek bo torej na okusu piva in tem, da s pivom ljudem polepšamo dan in jim tako ponudimo tudi kulinarično izkušnjo,« dodaja Anita.

Zanimanje bodočih kupcev, tako iz Slovenije kot iz tujine, je menda precejšnje. »Najprej so naju opazili pivoljubci, potem gurmani in kuharji pa tudi dekleta ... Pivo namreč ni gazirana voda, ampak malo bolj sofisticirana pijača. Tudi pivec piva ni več nekdo, ki navija za svoj klub in ne pije ničesar drugega, ampak nekdo, ki pije pivo zaradi okusa, zaradi tega, da se bolje počuti, ko spije nekaj dobrega,« pravita Ajdovca, ki bosta v Pivovarni Pelicon v prihodnje vsak mesec naredila štiri tisoč litrov piva.

Vse je lahko tržna niša

In nasvet grafične oblikovalke in ilustratorke ter fizika vsem tistim mladim, ki se bojijo kreniti na svojo samostojno podjetniško pot? »Vsak pri sebi najbrž ve, kaj bi v življenju rad počel. Matej je vedel, da bi rad delal pivo, zato je moral uresničiti svojo vizijo. Jaz pa sem si od nekdaj želela na noge postaviti lastno blagovno znamko. Željam je torej treba slediti, čakanje se ne obrestuje,« je prepričana Anita, »ljudje si velikokrat ne upajo delati napak, ampak le tako se je mogoče kaj naučiti.«

Njuno sporočilo je v Vipavski dolini, od koder prihajata, še kako aktualno. »Ajdovščina nikoli ne bo več takšna, kot je bila. Tu nikoli ne bo več menz, ki bodo stregle osemsto porcij na dan, in ne bo več služb, v katerih boš delal od sedmih do treh. To je preteklost, s tem se je treba sprijazniti. Kljub temu se mi zdi Ajdovščina kraj, kjer bi podjetja, kot je najino, lahko zelo prosperirala. Imamo ustrezno infrastrukturo, dobre prometne povezave, bližino Italije in letališč. Ni razloga, da tu ne bi začel svojega posla,« pravi Anita.

»Ljudje se včasih še premalo zavedajo, da je to, kar znajo narediti z lastnimi rokami, lahko tržna niša. Tudi pečenje piškotov, če je treba. Le malo bolj se je treba povezati in najti poti, kako svoje proizvode prodati,« sklene Matej.