Tiskane izdaje
Prvi proizvod, ki so ga razvili v podjetju eŠola, je bila črna tabla – rešitev za objavo dolžnikov podjetji še pred izvršbo. Nato so svojo pozornost preusmerili v izobraževanje. Še preden jih je javnost spoznala kot ene od tistih, ki omogočajo obveščanje staršev o izostankih in ocenah otrok, so razvili elektronske različice dnevnikov, redovalnic in drugih dokumentov in jim zelo olajšali življenje v čedalje obsežnejši papirni vojni.
»Trije prijatelji, študentje, smo se leta 2010 odločili ustanoviti podjetje, čeprav nismo niti dobro vedeli, kaj bomo počeli,« pripoveduje o začetkih podjetniške poti Vladimir Balukčić, 26-letni direktor podjetja eŠola. Ko so ga februarja 2011 formalno ustanovili, sta ostala samo še Mihael Mirt in on.
Oba sta nekdanja dijaka ekonomske gimnazije v Kranju in od tam so ju lepega dne povprašali, ali jim lahko pomagata nadgraditi sistem zapisovanja izostankov od pouka. Takrat je namreč začel veljati novi pravilnik in natančne evidence so postale še pomembnejše kot prej.
Javno in zasebno
»Z Mihom sva se poglobila v problem in več kot pol leta spet hodila v šolo, da bi do podrobnosti spoznala način delovanja šole. Sicer so že imeli povezavo z elektronsko pošto in starše so sproti obveščali o nenapovedanih izostankih dijakov, kar se je pokazalo za zelo učinkovito. Vendar so bile evidence v excelu in vnašanje je bilo za tistega, ki ni imel računalniškega znanja, precej zapleteno,« sta ugotovila.
Zaradi čedalje več zahtev šole niso imele orodji, s katerimi bi obvladovale administrativni del pedagoškega procesa. To je velik zalogaj, če upoštevamo, da mora povprečno velika slovenska šola voditi 130 različnih dokumentov.
Če bi jih natisnili na liste formata A4 in jih polagali drugega ob drugega, bi naneslo več kot kilometer. Samo izrek vzgojnega ukrepa pospremi več kot petnajst strani obrazcev, za ilustracijo navede Balukčić. Od učiteljev in vodstva šole se pričakuje, da bodo za ta opravila porabili enako časa, ne glede na to, ali je proces avtomatiziran ali ne.
V eŠoli so se odločili, da bodo najprej razvili elektronski dnevnik. Sprva so sicer delali na pametnem pisalu, s katerim bi učitelj vnašal podatke na papir, baze pa bi se samodejno sinhronizirale, tako da se proces vnašanja na videz ne bi spremenil. A so potem ugotovili, da so druge tehnologije veliko bolj učinkovite.
Z inovativnim pristopom so razvili sistem, ki poenostavlja procese in ima prijazen uporabniški vmesnik. Učitelji ga znajo uporabljati po dvajsetih minutah izobraževanja in devetdeset odstotkov dokumentov vodijo avtomatsko. Čas za administrativno delo se tako zmanjša za več kot 80 odstotkov.
Družina se je morala zadolžiti
Mladim vztrajnim podjetnikom je prodor uspel, ker so verjeli v svoj projekt. »Menili smo, da lahko naredimo nekaj dobrega za šole. Z aplikacijo smo vzpostavili zelo učinkovit model javno-zasebnega partnerstva. Razvijal se je čisto drugače, kot je v navadi za takšne projekte. Po navadi se začnejo v kateri od uradnih institucij in se vodijo od zgoraj in se ne prilagajajo posebnostim posameznega uporabnika. V tem primeru pa je pobuda prišla od spodaj,« razlaga Balukčić.
V osnovnem paketu eAsistenta so eDnevnik, eRedovalnica, organizacija pouka, možnost izpisov raznih uradnih dokumentov in eAsistent za starše. Obsežno informatizacijo so na šolah naredili postopoma, a učinkovito, na način, kot ga poznajo v gospodarstvu. V povprečju so vsako šolo obiskali petkrat ali šestkrat, so pa tudi take, kamor so se odpravili dvajsetkrat. Naredili so tudi po 10.000 kilometrov na mesec.
Začeli so s srednjimi šolami, nato pa so se začele osnovne šole same zanimati za aplikacijo. Aplikacijo eAsistent ima zdaj približno tristo šol, kar pomeni, da sistem vsak dan uporablja 24.000 učiteljev. Najprej jo dobijo na razpolago brezplačno za polletno testno obdobje. Povprečno velika šola s 50 do 60 učitelji plačuje za uporabo eAsistenta po dvesto evrov na mesec.
Spali so na kavču v pisarni
Začetki niso bili preprosti. Da bi financirali razvojno dejavnost, so sprva kosili travo v bližnjem nakupovalnem centru. »Ne prihajamo iz premožnih družin. Moja mama dela v Peku, oče pa v Tokosu in zadolžiti sta se morala, da sem lahko plačal ustanovitveni kapital za podjetje. Na kavču, ki smo ga kupili kot osnovno sredstvo za pisarno v ljubljanskih Stegnah, smo spali v izmenah, ker nismo imeli dovolj denarja za bencin, da bi se redno vozili domov, v Tržič,« se spominja sogovornik.
S podporo poslovnega angela, profesorja z ekonomske fakultete dr. Jaka Lindiča, je šlo na bolje. Najprej jih je pol leta opazoval, nato jim je naravnost povedal, da je čas, da nehajo kositi travo in se v celoti osredotočijo na razvoj proizvoda. Pomagal jim je z znanjem in finančnim vložkom. Pritegnil je še enega vlagatelja, poslovneža Edvarda Mediča.
Do danes so v razvoj eAsistenta vložili že več kot 100.000 ur. Njihovo podjetje ima 35 sodelavcev za polni delovni čas, večinoma inženirjev, katerih povprečna starost je 26 let, a zelo kmalu jih bo več kot sto, saj vstopajo na globalni trg, napovedujejo.
»Naša prednost je, da dobro poznamo šolsko zakonodajo, pravilnike, delovanje šol in imamo posluh za njihove potrebe. Le tako smo lahko postali njihov partner in dejansko poskrbeli za optimizacijo in informatizacijo procesov. Menimo, da učitelj ne sme biti administrator, temveč predvsem pedagog. Glavna naloga eAsistenta je, da ga čim bolj podpre in razbremeni pri administrativnem delu,« je prepričan direktor.
Inovativni pedagoški prijemi
Vladimir, Mihael in Jaka pa so zaznali še eno veliko priložnost. Njihov novi projekt je osredotočen na uporabo tehnologije v izobraževalnem procesu. V zadnjem letu in pol tako intenzivno poteka razvoj projekta Xooltime – celovitega ekosistema, ki omogoča učinkovito, zabavno in zdravo učenje, dostopno vsem.
»Xool (izg. kul) v urbanem angleškem slovarju pomeni nekaj, kar je več kot cool, nekaj kar je ekstra cool. Prvi korak je dnevnik učenja, ki otroka prek sodobnih orodij motivira, da vsak dan na kratko povzame, kar se je pri posameznem predmetu naučil. Tako preveri, ali je razumel učno snov, in se sproti uči. Drugi korak zadeva učitelje, ki lahko z enim klikom ugotovijo, kaj so njegovi učenci odnesli od ure, koliko jih je temo razumelo in koliko ne. Tako se lahko odzovejo na potrebe posameznega učenca, ne da bi se drugi pri tem dolgočasili,« predstavi Balukčić.
V okviru projekta je ekipa razvila še posebej za šole razvito tablico. Da bo ta interaktivni model učenja dostopen tudi socialno najbolj ogroženim otrokom, podjetje zanje zagotovi tablico in učne vsebine brezplačno. Prvih dvajset srednjih in osnovnih šol že preizkuša nov način izobraževanja v praksi.
Aplikacija sicer deluje na kateri koli tablici, računalniku ali pametnem telefonu. V sodelovanju z razvojnimi pedagogi so v podjetju spoznali, da pot do odgovorne uporabe tehnologije ni v prepovedi uporabe, ampak v motiviranju in usmerjanju otroka.
Sistem tako otroka sproti opozarja, kako lahko svoj čas bolj koristno uporabi – denimo, da preden se posveti zabavi, naredi domačo nalogo. Otrok lahko sam spremlja, koliko časa porabi za zabavo in koliko za učenje. Poleg tega sistem po 50 minutah ponudi možnost za prekinitev dela z vajo – za oči, za hrbtenico ali sprehod. Prepričani so, da je njihova aplikacija dobro izhodišče za inovativne pedagoške prijeme.
