Tiskane izdaje
Diplomanti fakultet imajo v času gospodarske krize pri iskanju zaposlitve še težjo nalogo kot v preteklosti, saj je ob splošnem pomanjkanju služb nezaposlenost med mladimi posebej visoka. Ena od možnosti je odločitev za samostojno podjetništvo, ki prinaša velike priložnosti, a tudi pasti. Med največjimi sta pomanjkanje izkušenj in pretiran optimizem.
»Menim, da je ključna težava pomanjkanje izkušenj. Pri poslu namreč ne zadostujejo zamisel in šolsko znanje, volja in energija, ampak je treba vedeti, kako se odzvati na različne poslovne in življenjske izzive. Zato so zelo koristni različni programi mentorstev, kjer izkušeni podjetniki pomagajo 'zelencem', da se laže vključijo v poslovno življenje in morda naredijo kakšno napako manj, kot bi jo sicer,« pravi profesor Jaka Vadnjal, direktor znanstveno-raziskovalnega inštituta GEA College. Na tveganja opozarja tudi profesor Borut Bratina z Ekonomsko-poslovne fakultete (EPF) v Mariboru: »Zaradi prevelike začetne rasti in s tem zadolženosti se marsikdaj projekt zlomi. Tvegano je tudi, ko se tehnični profili lotijo posla brez ustreznega znanja financ in prava.«
Razvoj podjetniške kulture
Kljub temu so argumenti na strani odločitve za podjetniško kariero, je prepričan Blaž Kos, vodja kluba Poslovni angeli Slovenije, ki z zagonskim kapitalom in znanjem pomaga pri začetnem razvoju podjetij. »V življenju sta samo dve možnosti: ali ustvarjate dodano vrednost ali jo mora namesto vas ustvariti nekdo drug. To se pravi, da mora ta nekdo delati za dva,« je na nedavnem posvetu na EPF Podjetništvo, zmaga za vse povedal Kos. Po njegovem mnenju zgolj podjetništvo omogoča napredovanje in razvoj osebnih kompetenc posameznika.
Na vprašanje, ali je med študenti ekonomije največ poslovno usmerjenih mladih, ki se želijo preizkusiti v podjetništvu, Jaka Vadnjal odgovarja: »Že v več raziskavah na temo nagnjenosti mladih k podjetništvu (tudi pri nas) je bila ugotovljena pozitivna korelacija med znanjem o podjetništvu in željo oziroma namenom ustanovitve podjetja. Če povem drugače: kdor je v času šolanja deležen poslovnih vsebin, si očitno bolje predstavlja, kaj je posel, in bosta njegova želja in namera preprosto večji. Tisti, ki v času šolanja oziroma študija ne slišijo nič o podjetništvu in poslovnih vedah, drugače razumejo vprašanje, ali si želijo postati podjetniki.«
Da bi se več mladih - pa tudi drugih - odločalo za podjetništvo, bi morali po mnenju Jake Vadnjala več vlagati v razvoj podjetniške kulture. »Pri tem igrajo ključno vlogo mediji. Potem so tukaj šolski kurikuli. Vsi bodoči diplomanti bi morali imeti na voljo vsaj en poslovni oziroma podjetniški predmet. To je po bolonjskem sistemu relativno preprosto izvedljivo, vendar bi za kaj takšnega morala biti volja na strani šolskih oblasti, vodstev univerz in tako naprej. Sistemske možnosti svetovanja, kakršen je bil nekoč dobro zastavljeni, a žal ukinjeni program vavčerskega svetovanja, bi bile vsekakor koristne, morda v drugačnih oblikah (na primer mentorstva).«
Ali so birokratske ovire res tako velika težava? Jaka Vadnjal odgovarja, da ne: »Pravni postopki, birokarcija so - čeprav pogosto izpostavljeni - po mojem mnenju sekundarnega pomena.« Večja past je po njegovem pretiran optimizem. »Najprej je to prepričanje, da bodo posli sami stekli. Pri tem je pomembna vztrajnost. Poznam podjetnika, ki se je pred zagonom podjetja v specializirani storitveni dejavnosti pogovarjal s številnimi potencialnimi strankami. Vsi so ga trepljali po ramenih in mu govorili: ti kar začni delati, vsi bomo naročali pri tebi. Prvi račun je izdal po devetih mesecih poslovanja. Danes, po petih letih, mu posli cvetijo, a v prvih mesecih je večkrat pomislil, da bi vrgel puško v koruzo. K sreči je imel nekaj finančne rezerve. Če ni dovolj rezerve, se pogosto ne izide.«
