Tiskane izdaje
Prvi odziv je največkrat odpor, celo jeza. Dolgotrajno brezposelni, ki niso niti v evidenci zavoda za zaposlovanje, so pogosto socialno izključeni, zato je treba njihovo vrnitev na trg dela skrbno načrtovati. Ljudska univerza Ajdovščina je to poslanstvo začela junija, ta mesec pa bodo udeležence usmerjali k zaposlitvenim ciljem.
Motiviranje in delavnice
Program izvajajo v sodelovanju s Centrom za socialno delo Nova Gorica, pod vodstvom Alenke Magajne, organizatorke izobraževanja odraslih, in skupine strokovnjakov pa dejavnosti potekajo individualno in skupinsko v štirih modulih. Najprej so za udeležence pripravili motivacijsko delavnico, sledila je individualna obravnava, ki je vključevala prepoznavo ključnih ovir in prednosti posameznika, psihološki pregled, posvet z zdravnikom ter delovnoterapevtske teste. Nato so pripravili štirimesečno obravnavo v obliki skupinskih delavnic za razvoj kompetenc pri iskanju zaposlitve, osebnostno rast in motivacijo, prepoznavanje in razvijanje potencialov ter pomoč pri uporabi računalnika. V četrtem modulu, ki se bo začel ta mesec, bodo udeležence usmerjali k zaposlitvenim ciljem. Mentor jim bo pomagal pri iskanju zaposlitve pa tudi pri urejanju dokumentacije in pripravi na zaposlitveni razgovor.
Udeleženci so sicer ves čas pridobivali tudi informacije o trgu dela, se učili reševati konflikte, spoznavati vrednote in ravnati s čustvi. Glede na njihove želje so bile v program vključene teme, kot so spoznavanje in osnove dela z osebnim računalnikom, osnovno komuniciranje v angleščini, spoznavanje organizacij v domačem kraju, znanje in veščine pa so pridobivali tudi na delavnicah. Poleg šivanja, slikanja, oblikovanja iz gline in fotografiranja so spoznali moč besede ter se na delavnici kreativnega pisanja preizkusili v pisanju pesmi in kratkih zgodb.
»Pustite nas pri miru«
»Naš cilj je bil spodbuditi hobije in prostovoljno delo udeležencev, saj so ti lahko odskočna deska. Pomembno nam je bilo, da ne zapadejo v brezdelje in da jim je mar, kakšna je prihodnost pred njimi,« poudarja Alenka Magajne. Za mnoge je bil velik korak že to, da so se sploh vključili v program za ponovni vstop na trg dela. »Kar precej smo jih morali spodbujati, da pridejo na začetno delavnico. Pri večini smo doživeli odpor, češ, kaj nas kličete, potem ko ste nas tudi dvajset let pustili pri miru. Nekateri so imeli pred izobraževanjem strah, za druge je bila ovira tudi, da niso bili socialno vključeni,« ugotavlja. Tovrstno izobraževanje je bil zato precejšen »zalogaj« tudi za njegove organizatorje. »S tako ciljno skupino sem delala prvič in se od njih ogromno naučila, predvsem vztrajnosti. Ker smo vztrajali, smo bili na koncu zadovoljni mi in oni,« pravi Alenka Magajne.
Vili Močnik iz Nove Gorice se je v program vključil, ker pripada še tisti generaciji, ko v šolah ni bilo računalnikov. »Po nekaj urah računalništva sem pridobil osnove, s čimer sem seveda zadovoljen. Takih programov bi moralo biti čim več, posebno za ljudi, ki so starejši od 50 let. Sam sem pridobil tudi samozavest, saj sem imel zjutraj določeno obveznost in tako sem že doma razmišljal, da bom nekaj delal. Zdaj sem se naučil pisati prošnje, pokazali so nam, kako pripraviti poslovni načrt za iskanje dela, naučili pa so nas tudi veliko praktičnih stvari, ki jih bomo uporabili pri iskanju dela. Če drugega ne, mi bo prav prišla uporaba interneta. Pozitivni so tudi socialni stiki. Ko smo se spoznali, smo se nekateri družili tudi zunaj 'šole'. In si pomagali: če sam česa nisem znal, mi je kdo drug pokazal, kaj je treba narediti. Že dolgo sem brez službe, pa me doslej nihče ni povabil v kakšno podobno skupino. Za zdaj prodajam Kralje ulice, to je moj edini postranski zaslužek poleg socialne podpore,« prizna.
Pozitivne izkušnje ima tudi veliko mlajši Matej Faganel. »Najbolj všeč mi je bilo, da sem poglobil znanje pri delu z računalnikom. Razširil pa sem si obzorje tudi v umetnosti, in sicer z oblikovanjem gline, fotografiranjem ... Sem bolj umetniška duša, ali bom tako prišel do poklica oziroma zaslužka, pa bo pokazal čas.«
Zaslužili prvih 25 evrov
Po besedah v. d. direktorice Ljudske univerze Ajdovščina Bože Bolčina je zavod za zaposlovanje program za spodbujanje neaktivnih za vstop na trg dela razpisal lani, izvaja pa se po vsej Sloveniji. »Za populacijo, ki ji je program namenjen, je velikokrat sploh težko iti od doma in se kam vključiti. So bili pa zelo hvaležni za možnost, ki smo jim jo ponudili mi, vsaj tako se je izkazalo. Nekateri so tako celo zaslužili svojih prvih 25 evrov, in to po zelo dolgem času, saj so šli v trgatev. Navajali smo jih, da se čim bolj aktivirajo sami, in jim dali ustrezna podporna znanja. V današnjih razmerah je sicer težko pričakovati, da jim bo ta program prinesel direktni izhod v zaposlitev, smo pa tako odprli pot, da dolgotrajno nezaposljivi niso več tako pasivni. Mislim, da je bil ključ do uspeha v tem, da smo jih poskusili razumeti in se jim približati, po drugi strani pa jim dati tudi obveznosti, ki jih je bilo treba izpolniti,« razmišlja.
Projekt se bo končal leta 2015, Ljudski univerzi Ajdovščina pa se je te dni že priključila druga skupina, ki bo krenila po isti poti programa.
