Tiskane izdaje
Novo leto je lahko čas za nov začetek. Čeprav so karierne spremembe v času gospodarske krize pogosto tvegane, diplomirana ekonomistka Nataša Brunec pravi, da je največje tveganje prej obstanek na mestu. Junija je dala odpoved in se poslovila od visokega položaja v bančništvu, kjer je delala slabih devet let. Začela je izdelovati origamije.
Nekateri so mislili, da se ji je zmešalo, češ, načela jo je kriza srednjih let. »V nekdanji službi sem od zimskih protestov začela razmišljati širše od osebnih, kariernih interesov. Spraševala sem se, ali je to, kar počnem, res tisto, kar bi rada delala tudi v prihodnje, in kje v kapitalizmu hočem biti. Bila sem deloholik, vsak dan zasipana z elektronskimi sporočili, telefonskimi klici, sestanki, posledično s stresom, a tudi dobrim zaslužkom. Tako postaneš del kolesja, v katerem služiš sicer zato, da bi lahko zapravljal, ne veš pa, kdaj pravzaprav sploh živiš. Ko smo se v banki znašli v situaciji, v kateri sem spoznala, da ne morem vplivati na spremembe, sem zbrala pogum in dala odpoved. Takrat še nisem vedela, s čim natančno se bom ukvarjala,« je opisala Nataša Brunec. Želela si je lastno podjetje, v katerem bi lahko ustvarjala za svojo dušo.
Usoden je bil origami. Na družinskih srečanjih je vselej skrbela za animacijo otrok. Origami se ji je že v preteklosti zdel zanimiv, pa je to starodavno japonsko umetnost zgibanja papirja prenesla še mednje. Ko je po spletu in knjigah brskala za modeli, je sčasoma naletela na bolj zahtevne. »Gnalo me je, da poskusim, ali jih bom znala sama izdelati. In potem me je zagrabilo, ves prosti čas sem se ukvarjala s tem. Nenadoma zrastejo ambicije: ko izdelaš en zahteven model, hočeš še drugega. Dobivaš ideje, kaj vse bi še lahko ustvaril,« je razlagala.
Začela je izdelovati origami uhane, škatle, spominke in darila. Mesec po odpovedi si je uredila popoldanski status samostojnega podjetnika. Kako težko je bilo začeti nekaj povsem novega med gospodarsko krizo? »Obhajali so me običajni dvomi. Sem racionalen človek, varnost je bila zame vedno zelo pomembna. Najprej sem se dobro pogovorila sama s sabo in ugotovila, česa nočem. Stvari se tako začnejo podirati na enem področju, vendar postavljati na drugem. Nekaj se konča, a to je priložnost, da se lotiš česa drugega,« je nizala. Dala si je tri mesece poskusne dobe, kako bo stekel novi posel. Jeseni se je samozaposlila v svojem podjetju Ars origami.
Posel boljši od pričakovanj
Izdelala je poslovni načrt in si postavila cilje: kaj natančno bo delala, za koga, kakšne distribucijske poti bo ubrala, kakšna bo promocija na začetku, preveriti je bilo treba trg, postaviti ceno, urediti administrativne obveznosti za odpiranje podjetja ... Začela se je pojavljati na umetniških sejmih, sama si je postavila spletno stran in spletno trgovino. »Na srečo so spletni ponudniki enostavni in računalniško normalno pismen človek si lahko brez težav oblikuje svojo stran.«
Med kariero v bančništvu je bil zanjo velik izziv iz nereda ustvariti red. »Najbolje je bilo priti tja, kjer stvari niso bile postavljene. Počasi smo jih uredili. Ko je bilo vse, kot je treba, sem se začela dolgočasiti. Pri origamiju je drugače – je večplasten, pojavlja se na raznovrstnih ravneh, od mode do arhitekture, lahko ga delaš iz različnih materialov. Skratka, pred mano je veliko izzivov in prepričana sem, da se še nekaj časa ne bom dolgočasila,« je prepričana.
Njen delavnik se zelo razlikuje od tistega v banki. »Na začetku sem imela s tem težave. Vajena sem namreč, da se ženem, dokler delo ni končano. Na samostojni poslovni poti pa nikoli ni, zato se moraš znati disciplinirati. Pravijo, da si za službo izberi, kar res rad počneš, in niti en dan v življenju ne boš delal,« je sogovornica potrdila, da ji ustreza biti sama svoj šef. »Delovni dan si uredim, kakor mi ustreza. Včasih sem osredotočena na ustvarjanje, drugič na delavnice in tečaje, decembra sem se predstavljala na sejmih. Ustreza mi, da ni divjanja, imam več miru, stresa je manj. Včasih kaj ne steče, kakor sem si zamislila, a pogosto se stvari zgodijo bolje, kot sem si predstavljala. Življenje je uravnoteženo,« je primerjala obe službi. »Podjetje je še v procesu postavljanja, zaslužek je neprimerljiv s prejšnjim plačilom. A za zdaj gre vse po načrtih, celo bolje, kakor sem si zastavila,« je poudarila.
Izdelke ustvarja iz posebnega japonskega papirja. Najmanjše origamije izdeluje iz papirja velikosti 3 x 3 centimetrov. »Najbolj gredo v promet uhani. Tudi odziv na tečaje in delavnice je bil zelo dober,« je dejala. Enkrat na teden ima tečaj za predšolske otroke: »Z otroki zelo uživam. So posebna publika, od katere zelo veliko dobiš. Pridejo s starši in starimi starši, tako da izvajamo tudi medgeneracijski koncept, dinamika je odlična.«
V prihodnosti bi se rada povezala z institucijami, ki delajo z ostarelimi: »Origami uri spomin, dober je za razgibavanje prstov. Otrokom pomaga pri razumevanju matematičnih konceptov in prostora. Pri starejših pa deluje tudi kot preventiva za senilnost,« je naštela. Prva želja v novem letu? Morda trgovinica, v kateri bo prodajala svoje izdelke in izvajala delavnice.
