Tiskane izdaje
Podatki zavoda za zaposlovanje za zadnjih pet let kažejo, da je zaposlovalni bum v vrtcih dosegel vrhunec leta 2011. Na videz je bilo predvsem za pomočnike/pomočnice v prvi polovici letošnjega leta na voljo razmeroma veliko delovnih mest. A glede na to, da je na tem področju veliko zaposlitev za določen čas, za katere se pogodbe iztečejo in spet obnovijo prav sredi leta, je dejanska podoba povsem drugačna. Prvega oktobra so bila v vseh slovenskih javnih vrtcih na voljo štiri delovna mesta za vzgojiteljsko pomočnico/pomočnika, po eno v Tolminu, Mariboru, Kamniku in Ljubljani. Kot kaže, so razmere po regijah in tudi po občinah različne.
Po mnenju Alojza Pluška, ravnatelja Srednje vzgojiteljske šole in gimnazije Ljubljana, tisti, ki končajo njihovo šolo, nimajo težav z zaposlitvijo, kajti ravnateljice in ravnatelji vrtcev na tem območju poznajo kakovost izvedbe programa. »Na našo šolo se vpisujejo učenci z zelo dobrimi ocenami in večina se jih odloči za študij na pedagoški in drugih fakultetah. Letos se jih je več kot tretjina odločila še za peti predmet na poklicni maturi in ga tudi uspešno opravila, s čimer so si odprli možnosti za študij na večini visokih šol in fakultet.«
Kot pri dualnem sistemu
Njihova posebnost je, da njihov program predvideva največ praktičnega usposabljanja v vrtcih, saj del strokovnih modulov izvedejo skupaj z vrtci ali na šoli. V okviru programa šport za otroka, denimo, prihajajo iz vrtcev k njim vsak četrtek. Podobno pripravljajo matematiko za najmlajše. S tem se približujejo nekdanjemu klasičnemu dualnemu sistemu, ko dijak že med šolanjem spozna delo, na drugi strani pa tudi bodoči zaposlovalec ve, kakšnega človeka bo dobil. To povezovanje njihovim dijakom odpira vrata.
Glede na veliko »produkcijo« bo tega kadra v prihodnosti precej preveč, priznava, zato bi po njegovem morali odgovorni ukrepati v smeri združevanja modulov s področij predšolske vzgoje, in to z zdravstvenimi in socialnimi vsebinami, kot so že storili na Finskem. Skrb za starejše je in bo v prihodnosti še zelo aktualna. Diplomiranih socialnih delavcev imamo veliko, manjka pa nam kadra s srednjo izobrazbo za neposredno delo z ljudmi. Zdravstvo to še zavira, vendar ne potrebujejo vsi zdravstvene oskrbe. Zdaj pomagajo vsi, tudi taki, ki niso ustrezno usposobljeni. Pomočnice vzgojiteljic, ki zdaj težko dobilo službo, bi se lahko zelo hitro prekvalificirale, če bi pedagoški program dopolnili z nekaj andragoškimi, socialnimi in podobnimi vsebinami, razmišlja skupaj z nekaterimi kolegi.
Študij nadaljuje osemdeset odstotkov dijakov srednje vzgojiteljske šole v Ljubljani, med njimi jih dobra tretjina ostane v pedagoški smeri. Zadnja leta opažajo, da je vse več takih, ki se zaposlijo kot pomočnice v vrtcih, nato pa ob delu nadaljujejo študij. Program je dovolj splošen in zahteven, da jim da primerno podlago za študij, zato je tudi interes za vpis izjemno velik. Šola je vsako leto med tistimi, ki mora omejiti vpis in izvesti izbirni postopek, kar se kaže tudi tako, da dobijo zelo dobre dijakinje in dijake.
Vpisujejo po tri oddelke in vsako leto morajo odkloniti po 40 kandidatov, ker nimajo dovolj prostora. Pouk imajo tudi popoldne, a, kot kaže, bodo dobili del prostorov na srednji gradbeni šoli in tako rešili zagato. Pokrivajo veliko območje in prepričani so, da bo dovolj dela tudi za dodaten kader, še zlasti s spremenjenim programom.
Na Obali ravno dovolj
Ravnateljica Srednje šole Izola Adelija Perne vodi eno najmlajših srednjih vzgojiteljskih šol pri nas. »To šolsko leto bo maturirala naša prva generacija. Vpisujemo po en oddelek, kar zadošča potrebam predšolske vzgoje na Obali,« je povedala. »Zaradi privlačnosti poklica in tudi dovolj splošnega programa je interesa za vpis veliko, a zavestno smo se določili, da ostanemo pri enem. Dvakrat smo morali omejiti vpis, zdaj pa se temu izognemo tako, da kandidate preusmerjamo med naše druge programe – zdravstvo, kozmetiko, gastronomijo in turizem. Za to si začnemo prizadevati že po prvem informativnem dnevu.« Glede na to, da je njihova šola na Obali edina s programom predšolske vzgoje, je prepričana, da njihove dijakinje in dijaki pri iskanju zaposlitve ne bodo imeli velikih težav. Sicer pa se tudi pri njih večina vpiše še na fakulteto, ki jo imajo v svojem okolju.
Tudi Gimnazija in srednja šola Kamnik ima kratko tradicijo programa predšolske vzgoje. Gimnaziji in srednji ekonomski šoli so predšolski program dodali pred štirimi leti, tako da bo tudi njihova prva generacija letos maturirala. Letos so na račun enega gimnazijskega oddelka vpisali še dodatni oddelek predšolske vzgoje.
Ravnatelj Šemso Mujanovič meni, da imajo njihovi dijaki veliko možnosti za delo, ker je na njihovem območju še vedno premalo mest v vrtcih in občina jih pospešeno gradi. Po drugi strani se tudi zavedajo, da bo šla večina dijakov študirat. O tem priča veliko zanimanje za maturitetne tečaje, na katerih poglobijo znanje iz zgodovine in geografije, saj lahko s tem predmetom nadgradijo poklicno maturo.
Na Celjskem so razmere nekoliko drugačne. Mateja Glušič Lenarčič, ravnateljica Gimnazije Celje Center, kjer predšolski program izvajajo že več kot dve desetletji, je povedala, da vpisujejo po tri oddelke. Letos sicer po več letih niso imeli omejitve vpisa, a imajo povsem polne oddelke. »Resnici na ljubo zlasti za dekleta poleg gimnazije ni prav veliko primernih programov, zato se rade odločajo za predšolsko vzgojo in več kot polovica se jih študij nadaljuje. Naš program je zanimiv, ker se lahko prepleta z drugimi programi na naši šoli – umetniška gimnazija, likovna smer. To je naša dodana vrednost in po odzivih iz vrtcev so z našimi kadri zadovoljni,« je zatrdila. Ker pokrivajo zelo široko območje celjske regije, njihovi dijaki nimajo težav z zaposlitvijo.
V vrtcih so zaskrbljeni
In kako je v praksi? Nada Verbič, ravnateljica Vrtca Jelka v Ljubljani, od kandidatk in kandidatov za pomočnike in vzgojitelje pričakuje, da so srčni in imajo posluh za druge, hkrati pa so visoko strokovno usposobljeni. »Pomembni so odlično poznavanje vseh vzgojnih področji, sposobnost stalnega vnašanja novosti, timskega dela in sodelovanja s starši, fleksibilnost in pripravljenost na vseživljenjsko učenje,« je opisala, kako si predstavlja idealnega kandidata.
Vsekakor je, meni podobno kot njene kolegice in stroka nasploh, pomembno obdržati visoka merila pri izbiri kandidatov za pridobitev izobrazbe. Zato obžaluje, ker se je v zadnjem času pojavila poplava najrazličnejših ponudnikov programov prekvalifikacijskih poklicnih tečajev, ki imajo za vpis kandidatov nizke standarde in zahteve ter programe prodajajo v slogu, da je za majhne otroke vse dobro. Z enoletnim tečajem njihovi kadri ne pridobijo dovolj pedagoškega znanja in imajo premalo praktičnih izkušenj pri delu s predšolskimi otroki, ponavadi ne zadostijo potrebam, standardom in pričakovanjem vrtcev.
K temu je najbrž veliko prispevala tudi politika zavoda za zaposlovanje, kjer so nezaposljive delavce iz trgovskih, administrativnih, ekonomskih, aranžerskih in drugih srednjih šol usmerjali v pridobivanje izobrazbe za delo v predšolski vzgoji. To se je menda nehalo, posledice pa so še vidne.
Na eno prosto mesto pomočnika vzgojitelja v omenjenem vrtcu so avgustu dobili 250 vlog in več kot polovica kandidatov je imela z enoletnim poklicnim tečajem pridobljen naziv vzgojitelja predšolskih otrok.
