Tiskane izdaje
Zaradi krize nasičeni Zavod RS za zaposlovanje – februarja so našteli 29.200 brezposelnih, starih od 18 do 29 let – je ubil marsikatero upanje mladih iskalcev zaposlitve. Da bi jim v temačnem času vrnile voljo, so različne organizacije oblikovale skupine, ki jih poskušajo usmerjati pri preboju na trg dela. Povprašali smo, kako uspešne so pri tem.
Mojca Finc
Univerzitetna diplomirana komunikologinja Barbara Kotlušek je bila prva, ki se je pri iskanju zaposlitve v Sloveniji javno izpostavila. Pred dvema letoma je pripravila spletno stran, na kateri je objavila poziv Zaposlim delodajalca. Ker je hotela pri iskanju službe pomagati tudi drugim mladim, je zbrala ekipo, s katero je oktobra lani postavila portal, na katerem se je doslej registriralo tisoč iskalcev zaposlitve; največ jih je starih od 24 do 32 let (prevladujejo 26-letniki).
»Število ni tako veliko, a so profili kakovostni, vsebujejo celovit pregled kandidatovih znanj ter izkušenj, osebnostnih značilnosti in vrednot. Kaj nam pomaga na tisoče kandidatov, če njihovi življenjepisi niso ažurirani oziroma so pomanjkljivi,« je opozorila Barbara Kotlušek, direktorica in idejni vodja zavoda Zaposlim delodajalca. Poudarila je, da izpolnjevanje profila na portalu zahteva veliko časa in truda. S tem se iskalci namreč predstavijo na način, ki je drugačen od klasičnega, hkrati pa z voljo potencialnim delodajalcem dokažejo, da so zelo motivirani in vztrajni.
»Iskalci dela morajo biti zelo ustvarjalni, predvsem pri odgovorih na vprašanja, ki razkrijejo kandidatove kompetence, vrednote in značajske lastnosti. Ravno zato je vsak profil drugačen, odseva kandidatovo osebnost ter način razmišljanja, kar je lahko v veliko pomoč delodajalcem, ki so naveličani suhoparnih življenjepisov in bi želeli od prijav in predstavitev kandidatov malce več kreativnosti in osebne note.«
Odziv delodajalcev
Nad predstavitvami kandidatov so navdušeni tudi delodajalci, pravi Kotluškova, a na portalu bi si želeli več njihove odzivnosti: »Ne vzamejo si dovolj časa za izpolnjevanje svojega profila, raje se držijo ustaljenih praks in na zaposlitvenih portalih objavijo le oglas za prosto delovno mesto. Na našem portalu pa si želimo, da tudi podjetja iskalcem razkrijejo, kako je delati v izbranem podjetju, kakšne so njegove navade, organizacijska kultura ... Tako se iskalci ne prijavljajo na oglase vsevprek, ampak imajo priložnost zaznati, ali se s podjetjem sploh lahko poistovetijo,« je bila nazorna. Pritrdila je, da iščejo najboljše za obe strani – iskalca in delodajalca. Kot svetlo izjemo je omenila podjetje TS Consult, s katerim do sredine tega meseca sodelujejo pri kampanji Zaposlitvena priložnost.
Ali se ji zdi, da je inovativnih pristopov mladih pri iskanju zaposlitve že toliko, da se počasi izgubljajo v množici? »Opažam porast spletnih strani z osebnimi predstavitvami in kreativnejše življenjepise, ki niso tako suhoparni in pomanjkljivi kot tisti, ki smo jih bili navajeni do zdaj. Tako kot oglaševalci, ki tržijo izdelke, tudi čedalje več iskalcev zaposlitve uporablja gverilske taktike, s katerimi bi delodajalce radi opozorili nase. Pristop je zanimiv, vendar je treba kritično oceniti področje dela in morebitne dejavnike, ki bi vplivali na to, da takšna gverilska kampanja ne bi bila sprejeta napačno. S tem si namreč zapremo vrata, namesto da bi si jih odprli. Pomembno se mi zdi, da kandidati iščejo načine, kako stopiti iz množice in poudariti lastnosti, ki so njihova konkurenčna prednost na trgu dela in na katerih gradijo svojo osebno blagovno znamko ter prepoznavnost na trgu dela.«
Služba me ne išče
Mlade, ki šele prihajajo na trg dela, so v petih zaposlitvenih klubih (v Ljubljani, Mariboru, Kopru, Novi Gorici in Zagorju) pri Zavodu Nefiks povezali s starejšim, delovno izkušenim rodom, ki jim lahko pomaga pri iskanju zaposlitve.
Na osemmesečni projekt Služba me ne išče, ki je sredstva, zbrana na Ortovem Žuru z razlogom pridobil kot zmagovalec razpisa Mladi za mlade, se je prijavilo 150 mladih. »Tudi po končanem zbiranju prijav smo skoraj vsak teden prejeli še kakšno prošnjo z željo po priključitvi projektu,« je povedala Klara Zavrl, koordinatorica projekta Služba me ne išče, ki se bo končal v zadnjem tednu tega meseca.
V vsak klub so izbrali po 15 mladih: »Število je bilo z vsakim mesecem manjše, saj je kar nekaj udeležencev v projektu uresničilo svoje cilje – to so opravljanje prakse ali delo v tujini, redna zaposlitev, študentsko delo na izbranem področju, pripravništvo – in jim za klub primanjkuje časa,« je pojasnila.
Udeleženci v klubih so večinoma družboslovci, smeri, za katere so se izobrazili, pa so različne; ekonomija, geodezija, komunikologija, psihologija, krajinska arhitektura, varstvoslovje, trženje, medijska produkcija, informatika, novinarstvo, socialno delo, sociologija, logistika, zgodovina, marketing, pravo, andragogika, antropologija, turizem, slovenistika, gozdarstvo, naravovarstvo, živilska tehnologija ... »Nekateri še končujejo študij, drugi so ga že končali in se spoprijemajo z iskanjem prve zaposlitve. Starost udeležencev se giblje med 22 in 35 leti,« je povedala Klara Zavrl.
Klubi imajo mentorje z izkušnjami v kadrovanju, ki mlade iskalce zaposlitve na srečanjih spodbujajo in povezujejo s potencialnimi delodajalci: »Mentorji so udeležencem pri iskanju zaposlitve v veliko pomoč, saj jim nudijo strokovno podporo, pomagajo jim z nasveti o primernosti življenjepisov, kariernih načrtov in s svojo socialno mrežo. S pomočjo klubov je devetim udeležencem že uspelo doseči zaposlitveni cilj; za nekatere je to bilo, denimo, študentsko delo na izbranem področju, za druge pa redna zaposlitev,« je predstavila.
Zelo motivirane Kolegice
Zavod Nefiks se je v sodelovanju z Zavodom ZaM lotil enoletnega projekta Kolegice, v katerega so vključili med gospodarsko krizo še bolj ranljivo skupino za zaposlovanje – ženske. Namenjen je iskalkam prve zaposlitve, s svojimi izkušnjami pa jih usmerjajo uspešne poslovne ženske. »Prijavilo se je približno sto deklet, izbrali pa smo jih 20. Zaradi velikega zanimanja smo se odločili, da bomo najprej izvedli pilotno fazo, nato pa povabili k sodelovanju širši krog mladih iskalk,« je z odzivom zadovoljna vodja projekta Nefiks Alenka Blazinšek.
Najprej so z dekleti izoblikovali delni karierni načrt in določili cilj, ki ga hočejo doseči. Ta čas pa so se udeleženke začele srečevati z mentoricami in uresničevati postavljeni cilj: »Mentorice so izbrala kar dekleta sama. Gre za ženske, ki zasedajo ugleden položaj v gospodarstvu in so jim lahko tudi za vzor,« je razkrila Alenka Blazinšek, ki je presenečena nad motivacijo udeleženk.
»V času, ko se je zelo težko zaposliti, ta dekleta razvijajo pozitivno naravnanost, po srečanjih z mentoricami so navdušena za nadaljnje delo, polna so zamisli in želje po dokazovanju. V večini primerov jih mentorice sprejmejo z veliko motivacije, kar je v kriznem času bistveno bolj pomembno, kot bi si morda mislili. Za zdaj se obe skupini odlično ujemata. Videli pa bomo, kako bo, ko bo začetno obojestransko navdušenje popustilo,« je še opozorila. Prepričana je, da bo takšno sodelovanje za vse vključene pozitivna izkušnja.
