Tiskane izdaje
Številni brezposelni, ki brez upanja iščejo delo pri nas, se čedalje bolj ozirajo v tujino. V teh dneh se je zvrstilo nekaj predstavitev možnosti za zaposlitev v tujini in znova je bilo slišati opozorila: vsa Evropa potrebuje enak kader. Povsod primanjkuje naravoslovcev in tehnikov, sicer pa s tujci zapolnijo nižjekvalificirana delovna mesta.
Hitra rast števila brezposelnih med mladimi spodbuja preusmeritev proti tujini. Prav zato množična odzivnost in nabito polne predavalnice za delavnice in predstavitve zaposlitvenih priložnosti v tujini, ki sta jih prejšnji teden organizirala Karierni center Univerze v Ljubljani in Študentska arena, ne presenečata.
Med navzočimi niso bili le mladi, o koraku za boljši jutri razmišljajo tudi starejši. »Ne hodite v tujino, če nimate že dogovorjene službe,« je opozorila Valerija Okorn iz Euresa. »Prihranite si nekaj denarja, saj boste samo za najem poceni sobe morali odšteti 500 funtov, poravnati boste morali še varščino. Anglija je draga,« je poudarila svetovalka iz Velike Britanije in dodala nekaj napotkov. Denimo, da so delodajalci na Otoku vajeni življenjepisov v wordovem dokumentu (obseg dveh strani; vzorec Europass jim je tuj) brez kandidatove fotografije, kot je vse bolj pogosta praksa v Evropi.
Če ne znate francosko ali nizozemsko, pozabite na zaposlitvene priložnosti v Belgiji in na Nizozemskem. Če ne govorite nemško, vas ne bodo vzeli v Avstriji in Nemčiji, so zvenela še nekatera opozorila. Zadnji dve državi sta vabljivi predvsem za sezonsko delo. Zimska sezona se začne 1. ali 15. decembra in traja do velikonočnih praznikov. Lani so naši severni sosedje ponudili več kot 60.000 novih služb, polovico so jih zasedli tujci. Letos so jih ponudili 44.000, prav tako je polovica pripadla kandidatom iz vzhodnoevropskih držav. Za prihodnje leto Avstrija, ki delavcu izplača 14 plač v enem letu, napoveduje 20.000 novih delovnih mest.
Največ tujcev v Nemčiji, kjer je bila lanska povprečna bruto mesečna plača 3300 evrov, zapolnjuje delovna mesta v industriji, obrti, zdravstvu, trgovini, gostinstvu in kmetijstvu. V prihodnjih letih napovedujejo zmerno rast povpraševanja v vseh poklicih. Vsi, ki iščejo delo v tej državi, v življenjepis ne smejo pozabiti pripisati kontaktov nekdanjih delodajalcev, saj bodo preverjali, s kom imajo opravka.
Študij v Nemčiji
Nemško veleposlaništvo je na predavanju, ki ga je pripravilo s kariernim centrom, spodbujalo misel o študiju v Nemčiji. Približno 12 odstotkov študentov na 117 nemških univerzah prihaja iz tujine. Lani so našteli 38.000 mladih s tujim potnim listom, ki so tam končali študij. Največ jih je bilo iz Kitajske, Turčije, Rusije, Poljske in Bolgarije. Slovencev je bilo približno tisoč (za primerjavo – v študijskem letu 2010/11 jih je bilo 650).
Pogoji za sprejem na univerzo so matura in dokazilo o znanju nemškega jezika (izvzeti so mednarodni programi). Študentje morajo predhodno opraviti izpit DSH ali test Daf, lahko pa pridobijo tudi potrdilo pri Goethejevem inštitutu. Jezikovni test, ki se pri nas izvaja oktobra oziroma novembra, lahko opravljajo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Prijave za štipendije zbirajo na nemškem veleposlaništvu v Ljubljani do 15. novembra. Dobra novica za tiste, ki se bi radi podali na študij v Nemčijo, je, da šolnine obstajajo le na Bavarskem in v Spodnji Saški (do 500 evrov na semester). Za življenjske stroške je treba odšteti okrog 740 evrov na mesec.
Na nemškem veleposlaništvu spodbujajo odločitev za mednarodno parlamentarno štipendijo, namenjeno študentom družboslovja. Gre za 15-tedensko pripravništvo pri poslancu nemškega zveznega parlamenta od 1. marca do 31. julija v Berlinu. Kandidat (mlajši od 30 let) mora imeti končan visokošolski študij in obvladati mora nemški jezik. V tem obdobju ima možnost študirati na kateri od treh velikih univerz v glavnem mestu. Rok za prijavo je 30. junij, izbor pa razkrijejo novembra. Štipendist prejme še 450 evrov žepnine, pokrite ima tudi stroške bivanja, zavarovanja in potovanja.
Pa pripravništvo? Težko ga je dobiti, ker so tujci v isti konkurenci z nemškimi študenti oziroma diplomanti.
Priložnosti v institucijah EU
Dve vrsti pripravništev pa ponujajo institucije Evropske unije. K neplačanemu, ki traja največ šest tednov, se lahko prijavijo študentje. Plačano (tri- do petmesečno), pri katerem pripravniku pripada tisoč evrov plačila na mesec, pa je dostopno le diplomantom. Zanj zahtevajo državljanstvo katere od držav članic Evropske unije, diplomo in poleg dobrega znanja enega od uradnih jezikov Unije (tudi slovenščina) še znanje enega od treh delovnih (angleščina, nemščina, francoščina). Delovne izkušnje niso potrebne.
Razpis za prosta mesta je odprt do 1. septembra (če se kandidat odloči za pripravništvo, ki se začne s 1. marcem) in do 1. marca (če se odloči za delo s 1. oktobrom). Ponavadi se prijavi 10.000 kandidatov, v Sloveniji okrog 68, izberejo jih od osem do deset.
Javni natečaji za delo v institucijah EU so objavljeni na spletni strani. Kandidati, ki se prijavljajo na delovna mesta za določen ali nedoločen čas, morajo imeti končano srednješolsko ali visokošolsko izobrazbo. Potem ko se registrirajo na spletu in dobijo potrdilo, da ustrezajo merilom, jih čakajo posebni testi znanja tujih jezikov, komunikacijskih in organizacijskih veščin.
Če jih uspešno opravijo, jih povabijo na razgovor v Bruselj. Ko jim tamkajšnja služba za izbor osebja (ves postopek od prijave naprej traja od pet do devet mesecev) sporoči, da so bili uspešni tudi v zadnjem krogu, pristanejo na rezervnem seznamu, od koder institucije Evropske unije črpajo nov kader.
Tujina za mlade podjetnike
Priložnost ponuja tudi program Erasmus za mlade podjetnike. Bodočim podjetnikom različnih statusov (brezposelni, študentje itd.) – s programom se ne zavežejo k ustanovitvi podjetja – in novim podjetnikom (podjetje mora biti mlajše od treh let) omogoča sodelovanje z izkušenimi v drugih državah EU. Starostne omejitve pri programu, ki traja od enega do šestih mesecev, ni.
Mladi podjetniki in podjetniki gostitelji se morajo najprej prijaviti v spletno bazo, prvi ob prijavi prispevajo še življenjepis in poslovni načrt. Oboji poiščejo profil podjetnika, ki jim najbolj ustreza. Sodelovanje je mogoče le z mikro, malim ali srednjim podjetjem (do 250 zaposlenih).
Ko ga najdejo, pripravijo program usposabljanja in podpišejo pogodbo. Po končanem delu v tujini mora mladi podjetnik, ki sicer prejme denarno pomoč za potovanje, hrano in namestitev (višina sredstev je odvisna od trajanja in države gostiteljice), za konec projekta napisati še poročilo o delu.
