Tiskane izdaje
Ivo Boscarol, ki na dan dobi 30 do 50 prošenj za službo pravi, da kljub temu z veliko težavo dobi ljudi, ki bi imeli izkušnje s področja obdelave kompozitnih materialov. Podoben problem imata tudi podjetji Seaway in Akrapovič. »V Sloveniji tega znanja kronično primanjkuje. Tudi na strojni fakulteti ga ne učijo, kljub temu, da so sodobna letala, kakršna izdelujemo v Pipistrelu, v 85 odstotkih izdelana iz kompozitov,« pravi Boscarol, ki bi bil takoj pripravljen zaposliti pet ljudi s tovrstnim znanjem in izkušnjami. Težave ima tudi z zaposlovanjem elektro inžinirjev, ki so zaradi kakovostnega študija na fakulteti za elektrotehniko kader, ki je zlahka zaposljiv tudi v tujini.
Boris Dular, direktor kadrovskega sektorja v Krki, kjer bodo letos zaposlovali predvsem farmacevte, kemijske inženirje, v manjši meri pa tudi diplomante drugih usmeritev pravi, da se zaradi demografskih značilnosti že kaže pomanjkanje strokovnjakov s področja tehnike, medicine in farmacije. V Krki imajo zaradi premajhne ponudbe na trgu težave predvsem z iskanjem IT strokovnjakov, zato dajejo priložnost tudi kadrom iz tujine, predvsem iz Hrvaške. Na trgu primanjkuje tudi IT strokovnjakov, ki bi želeli delati v prodaji, povedo na Microsoftu.
Velik razkorak med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela opaža tudi Ksenija Štrekelj iz kadrovske agencije Adecco, ki opozarja na veliko število družboslovcev, za katere je premalo ustreznih delovnih mest. Na njihovo zmanjšanje je zaradi približevanja Balkana Evropi vplivala tudi selitev nekaterih prodajnih in marketinških predstavništev tujih podjetij iz Slovenije na Hrvaško in v Vzhodno Evropo.
Tudi družboslovci lahko ustvarijo odlično kariero, vendar se soočajo z večjo konkurenco, zato morajo razviti dodatna, specifična znanja s področja trženja in marketinga, meni Štrekljeva, ki diplomantom družboslovnih fakultet svetuje, da so aktivni in prilagodljivi. Iskane so veščine, ki prispevajo k optimizaciji in širitvi poslovanja v podjetjih. Eden najprodornejših izvoznikov, podjetje Duol, ki izdeluje napihljive, hitro postavljive objekte, bo letos zaposlil tudi družboslovce. V načrtu ima 2 do 3 nove tržnike, ki bodo govorili vsaj 2 tuja jezika. Ker se Duol seli na arabski oziroma španski trg, sta v kombinaciji z nemščino oziroma angleščino najbolj zaželjeni arabščina in španščina. Lastnik podjetja Dušan Olaj pravi, da ima velik problem z iskanjem kadrov, ki govorijo več svetovnih jezikov. Da delodajalci danes pričakujejo znanje vsaj enega tujega jezika poleg t.i. mehkih veščin, kot so: fleksibilnost, proaktivnost in sposobnost timskega dela, potrjuje tudi Romana Šercelj iz agencije Manpower.
Skrbnik socialnih omrežij je poklic prihodnosti
Tako imenovani lovci na glave v tujini in pri nas v glavnem iščejo tržnike in vrhunske menedžerje, je povedal Miro Smrekar iz Adecca. Povpraševanje po teh profilih opažajo tudi na zavodu za zaposlovanje, kjer so delodajalci januarja prijavili 127 prostih delovnih mest za menedžerje, ter 47 delovnih mest za tržnike.
Prosta delovna mesta na portalu EURES, kjer je zbrana ponudba javnih zavodov za zaposlovanje v tujini kaže, da so v Evropi najboljše zaposlitvene priložnosti za finančnike, komercialiste, prodajalce, strojne in elektro inženirje, delavce v gostinstvu, računalniške strokovnjake in kovinarje. Veliko povpraševanje je tudi za poklice s področja zdravstva in osebne nege. Po izkušnjah svetovalke iz obmejnega območja z Italijo, italijanski delodajalci povprašujejo po oblikovalcih kovin, elektro-mehanikih, elektro tehnikih in inženirjih, strojnih inženirjih, računalnikarjih, prodajalcih na terenu in gospodinjskih pomočnicah oziroma po oskrbovalcih za ostarele. V Avstriji iščejo delavce v kovinski industriji, CNC operaterje, sezonske delavce v turizmu in gradbeništvu, inženirje strojništva ter negovalke na domu z ustreznimi delovnimi izkušnjami in znanjem nemškega jezika.
Razvoj delovnih mest bo sledil uporabnikom, ki so odraščali z internetom, je prepričan nizozemski kadrovski guru in lovec na glave Pieter Haen. »Pred nami so časi, ko kadroviki, ki pripadajo t.i. baby boom generaciji in se o uporabi socialnih omrežij največ naučijo od svojih otrok, ne bodo znali izkoristiti prednosti, ki jih s seboj prinašajo sodobne tehnologije. Zato je samo vprašanje časa, kdaj bodo uspešna, hitro rastoča podjetja začela množično zaposlovati mlajše kadre, ki bodo skrbeli za njihovo prepoznavnost na socialnih omrežjih,« je prepričan Haen.
