Tiskane izdaje
Najpogostejši gostje ljubljanskih hotelov so od septembra do sredine junija poslovneži. Nato jih zamenjajo počitnikarji. Vsem strukturam gostov – in ti so vse bolj zahtevni – se mora hotelsko osebje pravočasno prilagajati. Med tistimi, ki skrbijo, da bi se počutili v hotelu prijetno, je tudi hotelska gospodinja, poklic, ki je javnosti dokaj malo znan, nabor nalog pa obsežen; koordinira delo nadzornic, sobaric, čistilk, zaposlenih v pralnici, hišnikov, cvetličarke, aranžerke in šivilje.
Pri Turistično-gostinski zbornici Slovenije (TGZS) je registriranih 80 hotelskih gospodinj. Seznam njihovih delovnih nalog, zapisan v katalogu strokovnih znanj in spretnosti za nacionalno poklicno kvalifikacijo, je vrtoglavo dolg. »Hotelska gospodinja pokriva najširše delovno področje v hotelu,« je poudarila Barbara Polak Tomšič, predsednica sekcije za hotelsko gospodinjstvo pri TGZS, ki je v dvajsetletnem delovanju v hotelirstvu izkusila razne vloge. V študentskih letih se je preizkušala kot aranžerka in cvetličarka, pozneje kot vodja gostinstva, najdaljši staž ima kot hotelska gospodinja, delala je tudi v protokolarnih ustanovah, zdaj je svetovalka na področju hotelskega gospodinjstva.
»Hotelska gospodinja je pravzaprav vodja oddelka, zato izbrani naziv ni najustreznejši. Preveden je iz nemške Hausdame oziroma angleških Executive Housekeeper in Room Division Manager. Če si želimo pridobiti mlade, bo treba naziv spremeniti, saj nobeno dekle noče biti gospodinja – ne doma, kaj šele v službi. Mnogo privlačneje je biti menedžer, vodja, oskrbnik,« je opozorila Barbara Polak Tomšič.
Delovni dan začne že v garaži
Generacije hotelskih gospodinj se starajo, potrebe po tem poklicu se večajo, vendar izkušeni kader nima komu prenesti svojega znanja, saj za hotelske gospodinje, za katere izobražujejo na Bledu in v Mariboru, med mladimi ni zanimanja. Niti v javnosti ta poklic ni prepoznaven. »Naš oddelek je skrit in vedno bo, ker je takšna narava našega dela. Vendar smo si za slabo prepoznavnost krive tudi same, ker se nismo znale marketinško vesti. Naš cilj je vedno bil, da je v hiši vse opravljeno, urejeno in pospravljeno,« je povedala sogovornica.
Hotelska gospodinja začne delovni dan, ko stopi iz avtomobila na hotelskem parkirišču. Najprej preveri, ali je pometeno pred vhodom, ali je trava pokošena, listje pograbljeno, ali so okna pomita, koši za smeti izpraznjeni. Ko se sprehodi mimo recepcije, spet ošvrkne prostor: ali so rože urejene, marmor počiščen, ali vse luči svetijo, so vklopljene klimatske naprave, preproge čiste. Šele nato na svojem oddelku pregleda stanje navzočih, poskrbi za razpored sobaric, pregleda posebnosti najavljenih gostov, prebere elektronsko pošto, se sestane s sodelavci, s katerimi se pogovori o napakah prejšnjega dne in kako jih odpraviti. Sledijo brifingi oddelkov pa pri direktorju ...
Del iste ekipe
»Poklic je zanimiv in dinamičen. Hotelska gospodinja mora imeti izostren čut za opazovanje. Ključna je komunikacija med oddelki. Redno se je treba pogovarjati o tem, kaj bo prinesel prihodnji dan oziroma teden, ali prihajajo velike skupine, so morda napovedani predčasni odhodi gostov ... Vse to si izmenjamo po elektronski pošti, nujna pa je hitra odzivnost. Zaposleni mora čutiti, da ga podjetje potrebuje.«
Delovni čas hotelske gospodinje je ponavadi osemurni, vendar ga pogosto preseže. »Ko so drugi na dopustu, takrat mi delamo. Takšna pač je naša panoga, to je storitvena dejavnost, za katero smo se zavestno odločili,« je dejala Barbara Polak Tomšič. Svojim podrejenim je bila pogosto zgled, saj jim je pomagala tudi pri pospravljanju sob ali v pralnici. »Ko nastopi delovna konica, preprosto pomagaš tam, kjer te potrebujejo, kar je gotovo motivacija za zaposlene, ko vidijo, da jih šefinja ni pustila na cedilu. Vsi pripadamo isti ekipi, delamo za dobro podjetja in na koncu smo vsi zadovoljni, ker smo delo opravili, kot je treba,« je razmišljala.
Tehnologija je koordinacijo in komunikacijo med zaposlenimi v hotelskem gospodinjstvu olajšala in izboljšala. Hotelska gospodinja stika s sobarico ne vzpostavlja več po etažnem telefonu, ampak ji je dostopna po mobilnem. Da je soba pripravljena, izve iz prijave, ki jo sobarica potrdi na televizijskem sprejemniku. Skozi leta so se spremenili tudi varnostni ukrepi in zahteve po znanju tujega jezika.
Profesionalni nasmešek
V turistični ponudbi je zadnja leta čedalje več poceni hostlov, možnosti za najem apartmajev, stanovanj in hiš. Kako v takšni konkurenci obdržati hotelskega gosta? »Ker imamo opraviti z drugačnimi rodovi kot v preteklosti, se je treba truditi še bolj kot nekoč. Z gostom se mora ukvarjati vse osebje, od direktorja do sobaric. Nekoč smo lahko rekli, češ, hotel se bo že napolnil, a danes zaradi konkurence ni več tako. V tem ne vidim nič slabega, konkurenca je zdrava in mora biti, saj tako spoznamo, kam spadamo. Do gosta moramo biti profesionalni in prijazni, nadeti si je treba profesionalni nasmešek. Ne smemo ga ocenjevati po zunanjosti, ker ne vemo, kdo pravzaprav je. Do vseh je treba imeti enak pristop,« je še dodala.
Prepričana je, da bo v prihodnosti v slovenskem hotelirstvu ključno, koliko bo hotel pripravljen vložiti v svoj kader. Ponudba hostlov je ne skrbi, saj verjame, da gre za drugačno skupino gostov od hotelskih. V njej se najdejo predvsem mladi popotniki, ki odkrivajo nove destinacije. V hotelih visoke kategorije se ne počutijo dobro, zato niti ne iščejo hotelske ponudbe. »V prihodnje bo treba slediti trendom, biti prilagodljiv, uvajati novosti in imeti velik posluh za gosta; poznati ga po priimku, mu pokazati, da je opažen vsakič, ko gre mimo osebja, da ni le številka. To velja predvsem za stalne goste. Sicer pa nekdo, ki rezervira hotel višje kategorije, ve, zakaj je to naredil. Prepričana sem, da bo tudi ob ponudbi hostlov, apartmajev in stanovanj za vse dovolj posla.«
Novi poklici
Prav tako je odveč skrb za razvoj novih poklicev. Vse več poudarka je na zdraviliškem turizmu. Zelo priljubljen je, na primer, menedžer velnesa. »Vendar na slovenskem trgu nimamo toliko velnesov, v katerih bi lahko zaposlili toliko izšolanih na letni ravni,« je opozorila. Tu so še kozmetičarke, frizerji, maserji ... »Potrebe se spreminjajo in morda bomo jutri imeli v hotelu sprehajalca psov. V tujini so aktivni, denimo, tudi odgovorni za pridobivanje vstopnic za izbrane tekme, ki si jih gosti zaželijo,« je eno od smernic razvoja nakazala Barbara Polak Tomšič.
