Tiskane izdaje
Petindvajsetletni Aleš Trtnik iz Grosuplja je eden tistih mladih, ki so »pobegnili« iz Slovenije. Prvo zaposlitev je našel na Finskem. Želel si je delati zunaj, v naravi. V deželi tisočerih jezer se je po enoletnem šolanju za vodnika v divjini (wilderness guide) na gozdarskem inštitutu zaposlil v družinskem podjetju v mestecu Taivalkolski.
Razmišljal je o delovnih počitnicah v Kanadi. Med brskanjem za priložnostmi po spletu je zasledil šolo za tovrstne vodnike in naletel na razpis ene izmed tistih na Finskem. »V Kanadi bi bil program sicer krajši, a zanj bi bilo treba plačati nekaj tisoč evrov. Na Finskem pa ta spada pod okrilje državnega šolstva. Prispevati sem moral 350 evrov, izobraževanje pa je trajalo eno šolsko leto, torej deset mesecev,« je pripovedoval Aleš Trtnik, ki je v Ljubljani študiral strojništvo, a je pozneje študij opustil.
Denarna pomoč
Poklic, za katerega se je izšolal v Skandinaviji, vključuje aktivnosti v naravi, ki jih je mogoče predstaviti turistom: pohodništvo, vožnja s kajakom in kanujem, tek na smučeh, turno smučanje ... Pri opravljanju prakse v malem, družinskem podjetju na vzhodu Finske, natančneje 60 kilometrov jugozahodno od Kuusama, se je izkazal s predanostjo. Pridobil si je zaupanje delodajalca, ki mu je ponudil zaposlitev: »Zima je glavni del sezone. Gostom ponujamo safari z motornimi sanmi, krpljanje, ledni ribolov, safari s haskiji. Poleti je gostov precej manj, saj Finska ni ravno 'poletna' dežela. Takrat so v ospredju kolesarstvo, pohodništvo, veslanje, ribolov. Veliko dela je tudi s psi, skrbimo namreč za 140 haskijev,« je opisal naloge, ki jih opravlja.
Pred odhodom na sever Evrope je od mamine sodelavke izvedel za program Tvoja prva zaposlitev Eures. »Za sredstva sem izvedel povsem po naključju. Bal sem se, da bom zamudil oddajanje vloge, a sem bil na koncu še pravočasen. V desetih dneh sem prejel denar,« je povedal. Denarna pomoč 1030 evrov za začetek življenja na Finskem je bila vsekakor dobrodošla.
Ker je delo sezonsko, nima pogodbe za nedoločen čas: »Imel sem sedemmesečno delovno razmerje, do konca junija bom doma v Sloveniji, naslednja pogodba pa bo veljala deset mesecev,« je povedal. Podjetje, v katerem dela, je majhno; lastnika se bližata upokojitvi, zaposlena sta še sin in njegova žena. »Pozimi se število delavcev poveča na 15, gre za sezonske vodiče in odgovorne v kuhinji,« je dejal Trtnik. S sodelavci se sporazumeva v angleškem jeziku.
V Sloveniji le na počitnicah
Z delom, ki ga opravlja na severu Evrope, je zadovoljen: »Veseli me, da sem v službi aktiven,« je poudaril, vendar se v prihodnosti ne vidi nujno na Finskem.
»Nimam natančno izdelanega dolgoročnega načrta. Odločam se iz leta v leto. Pogodba se mi izteče prihodnjo pomlad. Možnost nadaljevanja bom vsekakor imel, a moral bom premisliti in se odločiti, kako naprej, saj v tej službi ne nameravam ostati do konca življenja. Menim, da je dobro, zdravo in koristno izkusiti še druge delovne izzive in občasno menjati delovna mesta. Čeprav nimam začrtano, kam me bo odneslo, se bom vsekakor nagibal k tujini. V Sloveniji se trenutno ne vidim,« je opozoril Aleš Trtnik. Ta čas je doma na zasluženih počitnicah.
