Zakon o delovnih razmerjih iz leta 2003 je bil v času, ko je začel veljati, pomemben korak naprej v primerjavi z do tedaj veljavno delovnopravno zakonodajo, nove, zaostrene razmere na trgu dela pa zahtevajo spremembe.

Ljubljana - Zakon o delovnih razmerjih iz leta 2003 je bil v času, ko je začel veljati, pomemben korak naprej v primerjavi z do tedaj veljavno delovnopravno zakonodajo, nove, zaostrene razmere na trgu dela pa zahtevajo spremembe. Zaradi neobetavnih gospodarskih napovedi si gospodarstveniki želijo predvsem radikalnejših in hitrejših sprememb, kot jih je pripravila vlada v svojem predlogu. Njihovo nezadovoljstvo je še povečal novi zakon o malem delu, za katerega menijo, da bo ukinil doslej edino prožno obliko zaposlovanja v Sloveniji in delodajalcem za okrog 10 odstotkov povišal stroške prispevkov za socialno varnost, zato se upravičeno sprašujejo, komu je namenjena izhodna strategija, ki naj bi med drugim zmanjšala njihove obremenitve.

Po drugi strani sindikati očitajo vladi, da njihov predlog novega zakona o delovnih razmerjih ponuja premajhno zaščito delavcem in da vlada izhaja iz napačne predpostavke, da bi z lažjim odpuščanjem laže ohranili obstoječa delovna mesta in prišli še do novih mest. Odločno nasprotujejo znižanjem odpravnin na eno petino plače za eno leto delovne dobe, pri skrajšanju odpovednih rokov pa bi popustili največ do dogovorjenih pogojev iz leta 2007, da se odpovedni rok za delavce z več kot 25 let delovne dobe skrajša s 150 na 120 dni ob hkratnem podaljšanju obdobja prejemanja nadomestila za brezposelnost za delavce, ki so starejši od 50 let.

Konec prejšnjega tedna je potekel rok za zadnje pripombe socialnih partnerjev in če ne bodo dosegli dogovora, bo šla vlada s svojim predlogom po predvidevanjih že maja v državni zbor. Če gre verjeti namigom premiera Pahorja, je vlada tokrat, v zameno za zakon o minimalni plači, bolj naklonjena delodajalcem, ki jim je obljubila večjo prožnost na trgu delovne sile.

Iz ponedeljkove tiskane izdaje Dela