S prvega velikega srečanje malih podjetnic

Druženje, predstavitev dejavnosti in izmenjava izkušenj.

Objavljeno
14. marec 2013 14.46
Posodobljeno
14. marec 2013 20.00
SLOVENIJA LJUBLJANA 13.03.2013 500 podjetnic srečanje v hotelu Astrotel FOTO:ROMAN SIPIC/DELO
Nevenka Žolnir, Panorama
Nevenka Žolnir, Panorama

Na srečanju se jih ni zbralo petsto, prišlo jih je skoraj tristo, a glede na to, da je bil to prvi dogodek te vrste pri nas, je to dober začetek vsakoletnih druženj. Organizatorice so ga poimenovale 500 podjetnic, da bi pokazale, kakšen je njihov cilj – na enem mestu zbrati čim več podjetnih žensk.

Priložnost za izmenjavo izkušenj, predstavitev dejavnosti, povezovanje in pridobivanje novega znanja so znale izkoristiti. »Na raznih podjetniških srečanjih smo ugotavljale, da se ženske premalo družimo. Ponavadi tičijo po dve ali tri prijateljice skupaj in ne krožijo med drugimi. Poleg tega je dogodkov, namenjenih posebej ženskam, zelo malo, zato smo se odločile pripraviti velik dogodek, ki bo združil vse male in mikro podjetnice ter jim dal nov zagon,« razlaga ena od štirih organizatoric Urša Žorž.

Z odzivom so zelo zadovoljne – v ljubljanskem Austria Trend hotelu se je v sredo zbralo skoraj tristo žensk (in tudi za vzorec moških). Za srečanje z vodilom Ker verjamemo v moč povezovanja! namenoma niso izbrale 8. marca, ki je že tako poln dogodkov, temveč datum s tremi trojkami, ki se jim je zdel pomenljiv in zanimiv. Razmišljajo celo, da bi bilo prihodnje leto srečanje 14. aprila. Morda bodo ohranile še eno posebnost – predpisano rdečo barvo vsaj enega kosa garderobe, kajti opazna energetska barva se je zelo dobro obnesla.

Storitve vseh vrst

»Res deluje!« je ugotavljala gospa z rdečim šalom, ki je delila letake za razkošno notranjo opremo, s katero je njeno podjetje opremilo manjši hotel na obali. Vzorcu mrežnega marketinga so sledile še nekatere druge, večina udeleženk srečanja pa je svoje poslovne kartice pustila v za to namenjeni skledi ob vhodu v dvorano.

Prijavljene so dobile možnost, da se predstavijo na spletni strani 500 podjetnic, tako da je nastal pregled dejavnosti, s katerimi se pri nas ukvarjajo ženske – to so v glavnem storitve vseh vrst, od izobraževanj, organizacije različnih delavnic, animacij do podpore osebni rasti, kozmetike, velnesa, turizma ... To so večinoma panoge, pri katerih so vstopni stroški zelo nizki, potrebne pa je veliko vztrajnosti, saj je konkurenca velika.

Premalo drzne in samozavestne

»Žensko podjetništvo je še vedno na stopnji, ko potrebuje veliko spodbud in podpore. Nikoli ni dovolj priložnosti, da si povemo, da zmoremo, in se spomnimo na svoje prednosti. Največja past, v kateri se lahko znajdemo, je, da bi prehitro obupale. Še vedno je problem združevanje kariere in družine, čeprav marsikatera podjetnica uspešno pelje oboje,« je o razmerah v ženskem podjetništvu razmišljala Urša Žorž, diplomirana ekonomistka in turistična organizatorica.

Sedemnajst let je bila zaposlena v novogoriškem podjetju Hit, kjer je opravljala več del. Nazadnje je bila vodja izobraževanja, in ko so čez noč ukinili njen oddelek, se je na hitro odločila za ustanovitev svojega podjetja, čeprav prej ni o tem nikoli razmišljala. Njen primer ni osamljen.

»Še vedno smo premalo drzne. Moja izobraževanja niso običajna, vedno poskrbim, da so nekoliko drugačna. Pripravljam, denimo, čajanke, ki jih drugi nimajo, in vinske večere s tujimi vini, ker je dogodkov z domačimi vini na Primorskem veliko,« razlaga Urša Žorž svojo poslovno filozofijo.

Pri pripravi dogodka sta sodelovali še Petra Škarja in Zorica Jakolin, ki se ukvarja z organizacijo poslovnih srečanj in ustvarjanjem celovite blagovne znamke podjetja. V veliko oporo jim je bila tudi Marta Turk, predsednica GZS Zbornice osrednjeslovenske regije. Med drugim je ustanoviteljica Zavoda Meta, katerega namen je spodbujati žensko podjetništvo v Sloveniji.

Svet za inovativnost žensk

Udeleženke je nagovorila z uvodnim predavanjem, v katerem je poudarila pomen inovativnega razmišljanja tudi pri trženju storitev: »Zmotno je prepričanje, da v teh dejavnostih ni treba biti inovativen. Že odločitev, s kakšno storitvijo greš na trg, je inovacija. A ženske se še vedno premalo cenimo in ne poudarjamo svojih sposobnosti. Postavimo si za cilj, da se bomo bolj cenile in bomo bolj inovativne, kajti prišel je naš čas, in to na vseh družbenih področjih, ne le v podjetništvu,« je prepričana Marta Turk.

Povedala je tudi, d aje bil pred enim mesecem ustanovljen Svet za žensko inovativnost, ki bo kot neformalna organizacija podpiral njihovo sodelovanje in izmenjavo znanja. Denarne članarine ne bo, pristopni vložek bo določeno število ur prenosa znanja in izkušenj. Prve dejavnosti so že za njimi in kaže, da se jim bodo pridružili tudi slovenski odbor ženskega centra PEN in slovenske znanstvenice raziskovalke, ki so se tudi pred kratkim organizirale.


Priložnosti v visoki tehnologiji in turizmu

Eden izmed moških, ki je stopil pred stotine žensk, je bil Japec Jakopin, direktor družbe Seaway. Razmišljal je o tem, kaj je značilno za uspešnega podjetnika in uspešno državo. »Ne gre za krizo, temveč za čas velikih sprememb, na katere se je treba inteligentno odzvati. Za to pa moramo razumeti razmere, in ne tiščati glave v pesek,« je bil neposreden že takoj na začetku.

Ker nimamo lastnih znamk, delamo za velike korporacije, ki jih zanima samo dobiček. Na te izzive se moramo odzvati in ustvariti svoje globalne blagovne znamke. Pri tem ne smemo čakati na državo, saj nam ne bo pomagala, sami moramo ustvariti privlačno okolje za razvoj novih idej in začeti ceniti svoje ljudi, se povezovati in medsebojno komunicirati. To nam ne gre najbolje, sami sebi smo največja ovira, je dejal.

Naše priložnosti vidi v razvoju visokih tehnologij in turizmu. Slovenija ima s svojo majhnostjo in prilagodljivostjo velikanski kapital, saj se lahko pogovarja z različnimi partnerji po svetu. Tudi Evropska unija lahko po njegovem kot multikulturna, večnacionalna in večjezična skupnost uspešno konkurira svetovnim velesilam, katerih prebivalci so se preveč poenotili v talilnem loncu. In še ena njegova misel: državo poganja tiha elita tistih, ki zaposlujejo ljudi, in ne politiki.