Tiskane izdaje
Razmere na trgu dela potiskajo brezposelne v samozaposlovanje. Pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije (NPK) je ena od poti, ki jo ubira vse več iskalcev nove zaposlitve. To je lahko tudi možnost za preobrat v karieri visokošolskih ali višješolskih diplomantov in ni nujno, da je to korak nazaj.
»Prekvalifikacij na univerzitetni ravni ni, saj so programi tako specifični, da se je treba vrniti na začetek, če želimo v povsem drugo smer. Med študijem sicer obstajajo možnosti za prehode med sorodnimi programi. Tako lahko, denimo, nekdo naredi prvo bolonjsko stopnjo na eni družboslovni fakulteti, drugo pa na kateri drugi in nato pridobi drugačen naziv,« razlaga Darija Jamnik, vodja službe za zaposlovanje in poklicno orientacijo v centralni službi zavoda za zaposlovanje (ZZRS).
V času, ko govorimo o razvrednotenju diplom, ne moremo govoriti tudi o razvrednotenju znanja. Več ko ga imamo in bolj različno ko je, laže se uveljavimo na trgu dela, poudarja Jamnikova. Res pa je, da diploma že dolgo ni več avtomatično zagotovilo, da bomo dobili delovno mesto in dobro plačo. To velja zlasti za družboslovce, ki jih je pri nas res veliko.
Po drugi strani je zanje tudi veliko delovnih mest, ker je njihova izobrazba zelo široka in se lahko potegujejo za zelo različna delovna mesta. Če delodajalec v razpisu navede, da je potrebna družboslovna ali humanistična izobrazba, lahko, denimo, kandidira sociolog ali psiholog. Praviloma pa zaposlitev res iščejo dlje kot naravoslovci. Zato mladi in tudi malo manj mladi ubirajo različne poti, da bi jo našli.
Zadnje čase je aktualno tudi zaposlovanje v tujini, saj so mlade generacije veliko bolj mobilne. »Pri tako veliki konkurenci kandidatov ima delodajalec možnost izbirati. Velikokrat razpiše zelo ohlapne pogoje, nato pa je pri posameznikih pozoren na konkretna, posebna znanja, sposobnosti in lastnosti – kako se prilagaja timskemu delu, kako se odziva v stresu ipd. Kljub številnim zavrnitvam je treba le vztrajati, prej ali slej se najde delodajalec, ki išče natančno določene lastnosti,« je povedala Darija Jamnik.
Mimo formalnega izobraževanja
Med dosegljivimi možnostmi za samozaposlitev, ki je marsikdaj povezana tudi s (pre)kvalifikacijo, je pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije (NPK) za enega od 259 programov iz kataloga. Mimo formalnega izobraževanja, vendar z določenimi vstopnimi pogoji, je tako mogoče pridobiti javno veljaven certifikat, ki potrjuje, da ima oseba določena znanja in kompetence. Ta sistem sicer ni namenjen najprej univerzitetno izobraženim ljudem, a jih ne izključuje.
»NPK so regulirana oblika izobraževanj, za katera vodi register izvajalcev Državni izpitni center. Komisije za priznavanje znanj upoštevajo tudi tista, ki so jih posamezniki pridobili po neformalnih poteh. Če jim določena znanja manjkajo, se lahko brezposelni vključijo v program priprav na NPK, ki jih tudi ne more izvajati vsakdo,« pojasnjuje Valentina Zadravec Predovnik, namestnica vodje službe za programe zaposlovanja v centralni službi zavoda.
NPK je krajša oblika zelo praktično usmerjenih izobraževanj in usposabljanj, ki so za brezposelne precej zanimiva, zato se zanje raje odločajo kot za formalno izobraževanje. Svetovalci zavoda spodbujajo vključevanje v programe, ki obetajo zaposlitev. V zadnjih štirih letih so izdali skoraj 16.000 certifikatov, od tega 13.000 v zadnjih dveh letih.
Po koncu programov usposabljanja na delovnem mestu in potrjevanja NPK se po podatkih zavoda zaposli približno 70 odstotkov udeležencev. Po koncu programov institucionalnega usposabljanja pa okrog polovica tistih, ki so opravili različne tečaje (na primer pridobitev evropskega računalniškega spričevala ECDL), tečaje tujih jezikov (zlasti angleščina pa tudi nemščina in italijanščina) ali usposabljanje za knjigovodska in računovodska dela.
Na podlagi zakona o urejanju trga dela so na zavodu lani uvedli register zunanjih izvajalcev za programe usposabljanja. Tako sta mogoči še hitrejše odzivanje na potrebe na trgu dela in prilagajanje povpraševanju delodajalcev. To pomeni, da lahko na hitro sestavijo in izvedejo program, v katerem brezposelni pridobijo novo ali dodatno znanje za zaposlitev na delovnih mestih, za katera delodajalci težje najdejo kandidate z ustreznim znanjem.
Ne več toliko osebne nege, več oskrbe na domu
Tako so na pobudo trgovinske zbornice pripravili program usposabljanja za prodajalca mesarja, ki so ga doslej izvedli za 90 brezposelnih. Program bodo jeseni nadaljevali, saj je pri velikih trgovskih verigah po tem kadru veliko povpraševanje.
»Časi so taki, da imamo precej prijavljenih. Še pred dvema letoma ne bi bilo tako,« pravi Jamnikova. Na koncu tečaja z mešanico teorije in prakse dobijo udeleženci potrdilo, ki ga verificira trgovinska zbornica in je za delodajalca znak, da oseba ni klasičen prodajalec, temveč da ve nekaj več o mesu. Program bodo bržkone kmalu prenesli še stopnjo više, v sistem NPK.
Podobno pripravljajo tudi programe usposabljanja za poklice, ki bi lahko vodili v uspešno samozaposlovanje – za oblikovalca cevi, za katerega ne usposablja nobena šola, in za kombinacijo pridelovalca sira in njegovega trženja. Pri tem upoštevajo razmere na trgu po posameznih regijah.
Med NPK, ki je obetala hitro samozaposlitev, niso več v ospredju poklici v zvezi z osebno nego. V kriznih časih se ljudje najprej odpovedo tem storitvam, opozarjata sogovornici z zavoda za zaposlovanje. Med poklici s perspektivo pa je zaradi staranja prebivalstva nedvomno socialni oskrbovalec na domu. Zanimiv je zlasti za ženske, ki že imajo izkušnje z nego družinskih članov, in je eden redkih, za katerega ni potrebna posebna predizobrazba, le nekaj izkušenj. Med pogoji za pridobitev NPK so starost najmanj 23 let, končana osnovna šola in vsaj pet let izkušenj pri delu z ljudmi ali vsaj eno leto izkušenj iz socialne oskrbe starejših, invalidnih in drugih oseb s posebnimi potrebami.
Potreba po pridobivanju novih znanj pa ni rezervirana samo za tiste, ki si želijo pridobiti NPK ali se kako drugače formalno prekvalificirati. V današnjih časih je sprememb toliko, da se je treba tudi za ohranitev delovnega mesta nenehno izobraževati.
Načelo vseživljenjskega učenja, ki se sliši kot floskula, v resnici že živimo.
