Tiskane izdaje
Spremenjeni in dopolnjeni zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Zujik), ki bo začel veljati te dni, v skladu s prioritetami ministra Uroša Grilca prinaša tri vrste spodbud za samozaposlene v kulturi. Tistim, katerih dohodki iz dejavnosti v preteklem letu niso presegli 14.679 evrov ali so v tekočem letu prvič vpisani v razvid samozaposlenih v kulturi, ministrstvo lahko zagotovi izvajanje računovodstva, kmalu bo objavljen javni poziv za dodelitev kulturnih žepnin, namenjenih podpori izvedbe projektov samozaposlenih v kulturi, uvaja se tudi izplačevanje nadomestil za bolniško odsotnost.
Socialni položaj samozaposlenih v kulturi in razmere za njihovo ustvarjanje so se zadnja leta izjemno poslabšali. Najbolj bode v oči podatek, da je več kot 90 odstotkov kulturnikov že leta 2010 imelo dohodke do višine povprečne plače, od tega 42 odstotkov le do višine minimalne plače. Spremembe na trgu dela in negativni vplivi sprememb zakonodaje njihovega položaja nikakor niso izboljšali.
Štipendije ne smejo biti izgovor
Raziskovalni projekt Socialni položaj samozaposlenih v kulturi in predlogi za njegovo izboljšanje s poudarkom na temi preživetvene strategije na področju vizualnih umetnosti, ki so ga pred dvema letoma opravili raziskovalci z ljubljanskih filozofske in ekonomske fakultete, kaže, da so se razmere s krizo poslabšale, vendar ta »ni ekskluzivni vzrok za slabo stanje v kulturi, je zgolj proliferacija učinkov dolgotrajnejše nepremišljenosti kulturne politike, kako optimalizirati pogoje za razcvet kreativnosti, umetniškosti in humanosti slovenske družbe v kontekstih samostojne države na zemljevidu kulturne, politične in ekonomske globalizacije«.
Društvo nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na področju kulture in umetnosti Asociacija je nove ukrepe sicer pozdravilo, čeprav »niso optimalni«, vendar je opozorilo, da bi morali biti upravičeni do teh sredstev predvsem ogroženi samozaposleni v kulturi, torej tisti samozaposleni brez pravice plačevanja prispevkov v spodnji polovici dohodkovne lestvice. Dodali so, da se s povezovanjem upravičenosti do žepnine s konkretnim projektom izgublja razlika med žepninami in dosedanjimi delovnimi štipendijami. »Kulturne žepnine ne smejo biti izgovor za nadaljevanje nižanja delovnih štipendij in drugih podpor samozaposlenim,« so dodali. Dopolnjeni Zujik po njihovem prinaša »načeloma koristne ukrepe pri odpravljanju škode, ki sta jo samozaposlenim prinesli nova davčna in pokojninska zakonodaja«.
Samozaposlitev je lahko problematična, je lani tudi opozoril Evropski ekonomsko-socialni odbor, ko je objavil mnenje z naslovom Zloraba statusa samozaposlene osebe: člani odbora so ugotovili, da na ravni Evropske unije ni nedvoumne opredelitve, ki bi jasno razlikovala med tistimi, ki so resnično samozaposleni in poslujejo za svoj račun, ter tistimi, ki so lažno samozaposleni: »Primeri zlorabe segajo od izogibanja plačevanju socialnih prispevkov do davčnih utaj, kršenja delavskih pravic in dela na črno. To pa za resnično samozaposlene pomeni resno izkrivljanje konkurence.«
V Sloveniji dva tisoč oseb
Inštitut za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, ki je za ministrstvo za kulturo lani poleti opravil primerjalnopravno analizo ureditve statusa in socialne varnosti samozaposlenih v kulturi v nekaterih evropskih državah, je ugotovil, da so samozaposlene osebe v kulturi »formalno samostojne ter nosijo davčna in finančna bremena delodajalca in delavca, dejansko pa so pogosto v razmerju ekonomske odvisnosti od naročnika«. Samozaposlenih v kulturi je v Sloveniji nekaj več kot dva tisoč; razgled po osmih evropskih državah z višjo stopnjo samozaposlenosti med kulturnimi ustvarjalci kot v drugih dejavnostih pokaže, da je bil v Avstriji ta delež pred dvema letoma okrog trideset odstotkov, na Finskem leta 2010 okrog deset, v Franciji leto prej okrog 17, na Hrvaškem nekaj več kot 16 odstotkov, v Italiji skoraj 38 odstotkov, v Nemčiji 32, na Švedskem malo čez 23 odstotkov. Delež samozaposlenosti, ugotavlja analiza, se veča.
Zakonodaje poskušajo izenačiti pogoje glede socialne varnosti za samozaposlene in redno zaposlene, je pokazala analiza. Nordijske države to dosegajo z vključitvijo vseh prebivalcev ne glede na zaposlitveni status v enoten javni sistem socialnih zavarovanj.
Podobno velja tudi za Slovenijo in Hrvaško, ki poznata ukrep plačevanja socialnih prispevkov iz proračuna za umetnike z izjemnim kulturnim prispevkom. V drugih obravnavanih državah obstajajo ločene zavarovalne sheme za samozaposlene umetnike, ki poskušajo olajšati samostojno umetniško delovanje. V avstrijskem in nemškem modelu poseben sklad plačuje delodajalčev delež socialnih prispevkov, v italijanskem in francoskem prispevke nakaže naročnik dela ob plačilu samostojnemu umetniku.
Čakajoč na novo analizo
Na položaj samozaposlenih ustvarjalcev, ugotavlja ministrstvo za kulturo, vplivajo zmanjšanje povpraševanja po storitvah, zaposlitvene možnosti in spremembe trga dela ter negativni vplivi sprememb zakonodaje, tu je še krčenje javnih sredstev za kulturo – vse to lahko pomeni okrnitev umetniškega ustvarjanja, izbrise iz razvida samozaposlenih v kulturi ter povečanje števila brezposelnih. Zdaj uveljavljene spodbude za samozaposlene naj bi ustvarile boljše razmere za kulturno ustvarjanje in naredile status privlačnejši. Kako in koliko privlačnejši, bo seveda pokazala naslednja analiza.
