Stara obrt zdaj tudi kot poklicna kvalifikacija

»Certifikat nacionalne poklicne kvalifikacije (NPK) suhorobar bo uradna potrditev mojega znanja izdelovanja rešet,« pravi rešetar Andrej Mihelič iz Sodražice, ki bo sredi aprila eden prvih, ki bodo pridobili to potrdilo. V Ribnici pričakujejo, da bodo s prvim razpisom in preverjanjem znanj podelili okoli 20 potrdil NPK suhorobar. Do jeseni pa načrtujejo v sodelovanju z zavodom za zaposlovanje tudi izobraževanja za brezposelne.

Namen nacionalne poklicne kvalifikacije je potrditev znanj, spretnosti in delovnih sposobnosti, ki jih posameznik pridobi na različne načine, pravi Pavle Hočevar, sekretar Območne obrtno-podjetniške zbornice Ribnica: »Ni pomembno, kako si je posameznik pridobil ta znanja, v poklicnem ali strokovnem izobraževanju, na delovnem mestu ali neformalno, pomembno je, da jih je sposoben dokazati in jih tudi obvlada. S temi dodatnimi znanji je, tako kažejo razmere v Evropi, tudi bolj zanimiv za delodajalca.«

Območna obrtno-podjetniška zbornica Ribnica je idejo za pridobitev NPK suhorobar oblikovala leta 2005 skupaj s Srednjo šolo Kočevje in Razvojnim centrom Kočevje - Ribnica, leta 2009 pa so pridobili priznan poklicni standard NPK suhorobar.

Obe ribniški tradicionalni obrti – poleg suhe robe je to še lončarstvo – sta za širše ribniško-kočevsko območje velikega pomena. Že v preteklosti so izdelki iz lesa oziroma suha roba ljudem na kočevsko-ribniškem območju, kjer razmere niso ugodne za kmetijstvo, omogočali preživetje. Kako pomembna je ta domača obrt, je že leta 1492 ugotovil cesar Friderik III., ki je Kočevarjem in Ribničanom podelil krošnjarski patent, dovoljenje, da lahko v sosednjih deželah prodajajo platno in razne lesene predmete, izdelane doma. Podobno velja tudi danes, saj so Ribničani gospodarske spremembe v 90. letih prejšnjega stoletja, ko so propadla večja podjetja, hitreje prebrodili tudi zaradi tradicionalnega znanja izdelovanja suhe robe.

Ohranjanje tradicije

»Pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije za suhorobarja je bila le logično nadaljevanje vseh prizadevanj, ki so povezana s suho robo,« pravi Pavle Hočevar, ki je sodeloval tudi pri pridobitvi geografske oznake Ribniška suha roba leta 2006. Že takrat so pripravili ogromen katalog izdelkov suhe robe in načinov izdelave. Za NPK pa so morali popisati vsa znanja, ki so potrebna za izdelovanje suhe robe. Ta je razdeljena na enajst panog, vendar so jih v katalogu za NPK opredelili osem: obodarstvo, orodjarstvo, podnarstvo, posodarstvo, rešetarstvo, spominkarstvo, zobotrebčarstvo in žličarstvo. Tri suhorobarske panoge niso vključene v NPK suhorobar – lesostrugarstvo, ročno mizarstvo in pletarstvo –, saj so zanje potrebna bolj splošna znanja ali pa imajo, kot pri pletarstvu, NPK že priznan drugje.

»Izdelovanje suhe robe je še najbolj podobno poklicu mizarja, vendar ima vrsto posebnosti, ki jih v mizarstvu ni,« razlaga Pavle Hočevar. Na širšem območju Ribnice so ta tradicionalna znanja še vedno živa, saj – po ocenah – na suhorobarskem območju, to je na območju osmih občin Ribnica, Sodražica, Loški Potok, Kočevje, Dobrepolje, Velike Lašče in Bloke, od te obrti živi približno 2000 ljudi. Približno polovica ima urejen status kot samostojni podjetnik, dopolnilno dejavnost na kmetiji ali kaj drugega.

Znanje je zdaj opredeljeno

Znanje izdelovanja suhe robe se ponavadi prenaša iz roda v rod, tako je bilo tudi pri 65-letnem rešetarju Andreju Miheliču: »Oče je izdeloval rešeta in pri njem sem se naučil. Kako bo z naslednjo generacijo, ne vem. Otroci te veščine sicer obvladajo, a imajo druge službe.«

»Za posamezne panoge so potrebna posebna znanja, tako da bo tudi certifikat NPK suhorobar podeljen le za posamezno panogo, ki jo kandidat obvlada, ne pa kar za vse suhorobarske panoge skupaj,« razlaga Pavle Hočevar. Poleg tega je ribniška obrtna zbornica postala izvajalka preverjanja oziroma podeljevanja NPK suhorobar. Pri Državnem izpitnem centru je izpolnila vrsto pogojev, tako da so registrirani kot izvajalec, kar pomeni, da bo kdorkoli, ki bo v Sloveniji ali tujini želel pridobiti NPK suhorobar, to lahko pridobil v središču dežele suhe robe in lončarstva.

Posameznikom, ki se bodo prijavili na razpis za NPK suhorobar, bodo na ribniški obrtni zbornici pomagali pripraviti zbirne mape z dokazili, da obvladajo določeno suhorobarsko panogo, potem bo komisija to pregledala, in če se ji bo zdelo potrebno, bo znanje preverjala tudi v delavnici. »Prvi razpis bo objavljen v kratkem, zato pričakujem, da bodo prvi certifikati podeljeni 15. aprila,« pravi Pavle Hočevar.

Uspešno je tudi sodelovanje z Gimnazijo in srednjo šolo Kočevje, kjer so trije tretješolci programa mizar opravljali tritedensko prakso pri suhorobarju. »Takrat kataloga znanj še nismo imeli in fantje niso mogli pridobiti certifikata za suhorobarja, vendar bodo to opravili zdaj,« napoveduje Pavle Hočevar in dodaja, da bodo imeli dijaki možnost opravljanja prakse pri suhorobarju še naprej, s tem pa bodo lahko pridobili dva poklica – mizar in NPK suhorobar.

Izobraževanje za brezposelne

»Sklenili smo tudi dogovor z zavodom za zaposlovanje, da nas bodo uvrstili v register zunanjih izvajalcev izobraževanja,« pravi Hočevar. Predvidoma jeseni bodo začeli prve prekvalifikacije za brezposelne, ki bodo lahko postali suhorobarji.

To je za Kočevsko, kjer je po decembrskih podatkih 1739 brezposelnih, to je 23,6 odstotka ali skorajda dvakrat več od slovenskega povprečja, še dodatna priložnost: da ljudje pridobijo znanja, ki jim bodo zagotovila delo in možnost zaslužka.