Štiridnevni delovnik - v Gambiji

Gambijci bodo od 1. februarja delali od ponedeljka do četrtka od 8.do 18. ure. Petek bo namenjen počitku in molitvi, je oznanil predsednik Jahja Džameh.

Objavljeno
22. januar 2013 14.52
GAMBIA-POLITICS-EXECUTION-YAMMEH-FILES
Si. B., AFP, Reuters
Si. B., AFP, Reuters

Gambijski predsednik Jahja Džameh se je odločil, da bo skrajšal delovni teden svojega ljudstva na štiri dni v tednu. Državljani bodo od prvega februarja delali od ponedeljka do četrtka od 8. do 18. ure, je urad predsednika objavil po nacionalnem radiu. »Tako bo poleg sobote in nedelje tudi petek postal dan počitka in molitve,« se je glasilo oznanilo - z dodatkom, da lahko vse institucije, ki bodo zaradi tega imele težave z izpolnjevanjem svojih nalog, uvedejo delovne nedelje.

Predsednik Džameh je prepričan, da njegovi državljani z dodatnim prostim dnem ne bodo dobili le več časa za molitev, temveč za družabne dejavnosti in kmetovanje. Geslo »kar jemo, to gojimo, in kar gojimo, to jemo« pa da jih povzdignilo med najbolj zdrave in najbolj bogate narode na svetu.

Gambija je drobna država v zahodni Afriki, ki se zajeda v precej večji Senegal. Ima 1,8 milijona prebivalcev in je tako najmanjša država na afriški celini. Čeprav je uradno sekularna, je 90 odstotkov prebivalcev sunitov.

Predsednik Jahja Džameh je z velikimi napovedmi že začel leto 2012: oznanil je, da bo do leta 2015 postavil bolnišnico z več kot tisoč posteljami, v kateri naj bi z naravnimi sredstvi vsake pol leta pozdravili 10.000 bolnikov z aidsom. Že leta 2007 je Džameh javnosti povedal, da je našel zeliščno zdravilo proti tej bolezni, in doživel plaz kritik zahodne medicinske stroke, češ da bolnim daje lažno upanje.

Tudi zdaj Svetovna zdravstvena organizacija in Združeni narodi svarijo, da je Džamehovo zdravljenje sporno, saj od bolnikov z aidsom zahteva, da prenehajo jemati druga zdravila, zaradi česar so bolj dojemljivi za okužbe.

V Gambiji je sicer razmeroma malo okuženih z virusom HIV: po podatkih Združenih narodov le dva odstotka prebivalstva. Je pa za marsikoga bolj problematičen Jahja Džameh, ki je na oblast prišel z nekrvavim državnim udarom leta 1994. Domači in tuji aktivisti ga obtožujejo številnih kršitev človekovih pravic, nazadnje pa je bil tarča ostrih kritik zaradi usmrtitve devetih obsojencev na smrt.