Študentsko delo odslej tudi za starejše in brezposelne?

Zakon o malem delu, ki ga pripravlja ministrstvo za delo, bo na novo določil oblike študentskega dela. Vanj bodo namreč vključili tudi oblike malega dela za strejše in brezposelne.

Mario Belovič
tor, 03.11.2009, 06:00

Ljubljana - Na ministrstvu za delo bodo predvidoma ta teden pripravili izhodišča za zakon o malem delu. Na novo bo določil oblike študentskega dela. Izvedeli pa smo, da naj bi v zakon vključili tudi oblike malega dela za starejše in brezposelne. Ključne dileme ostanejo. Kaže, da bo pri študentskem delu obveljalo obvezno plačilo socialnih prispevkov s pripadajočo pokojninsko dobo, vse drugo pa bo določila strokovna skupina, ki bo pripravila dokončno besedilo zakona.

Kakšne bodo dokončne rešitve, je odvisno od dogovora s socialnimi partnerji, je dejala generalna direktorica direktorata za trg dela in zaposlovanje Damjana Košir. Pogovorili se bodo s študentsko organizacijo in tudi z drugimi socialnimi skupinami, ki bodo po novem pod podobnimi pogoji lahko opravljale malo delo. Po naših informacijah bodo to predvsem brezposelni in starejši.

 

Ključna smer novega zakona je omejitev študentskega dela, ki ga je treba bolj približati drugim oblikam dela in ga obremeniti s socialnimi prispevki. Koncesijska dajatev ostane, na ministrstvu pa razmišljajo o novi delitvi dajatev, ki bi jih več neposredno namenili za štipendiranje (zdaj gre od 12-odstotne dajatve 25 odstotkov v sklad za štipendiranje, 37,5 odstotka študentskim servisom, 37,5 odstotka pa študentski organizaciji). Minister za delo Ivan Svetlik je že napovedal, da je njihov cilj malo delo zmanjšati na 720 ur na leto, a ta kvota še ni dokončna. »Pri njenem določanju bomo upoštevali priporočila OECD, ki ga omejuje na 14 ur na teden,« je dejala Damjana Košir. Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) je že zavrnila časovne omejitve, zavzema pa se tudi za število opravljenih del ali za plačilo po projektih.


Več v torkovi tiskani izdaji Dela

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo vnos osebnih podatkov.
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Pogoji komentiranja so dopolnjeni!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na straneh Dela ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo vnos osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo Dela in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata argumentirano razpravo in ne dovoljujeta zlorabe medijskega prostora za žalitve, napeljevanje k sovraštvu ali nasilju, osebno diskreditacijo identificiranih piscev, oglaševanje izdelkov ali storitev ali kako drugače pravno spornih komentarjev.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Dela bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Dela bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Dela

Prijavi se

Komentarji

Prikaži: starejši prej
16 komentarjev
peter-klepec

korektura:..da se v bistvu preferira, da delajo studenti namesto ostalih davkoplacevalcev.

03. november 2009, ob 15:31:45
peter-klepec

Po kmecki logiki je davcna olajsava v bistvu spodbujanje dejavnosti. Ce je studentsko delo obremenjeno z manj davki, kot ostalo delo, pomeni to, da se v bistvu preferira, da delajo studenti in ostali davkoplacevalci.
Ker davkov v bistvu ne placujejo studenti, ampak firme, ki jih zaposlujejo, so v bistvu subvencionirane te firme, beri kavarne, kopirnice itd. Ali so to tako deficitarne dejavnosti, da jih je treba subvencionirati?

Ampak kmecka logika vam je ze davno izpuhtela ali se je pa enostavno coporativno sramujete.

03. november 2009, ob 15:30:14
peter-klepec

Fantje, ne pametovati kako bi moralo biti, ker nihce nima pojma. Take stvari je treba enostavno prepisati od tistih, ki ze imajo delujoc model. Ce ze res hocete imeti delujocega, ampak imam obcutek, da vam je vec kot to, pomembno to, da ste si nekaj sami izmislili, pa magari ce ne deluje.

03. november 2009, ob 15:24:07
Socialist Dr. Pepe

Še en način jebanja brezpravne raje s strani olbastniških struktur (javni sektor- zavod za zaposlovanje s Svetlikom na čelu) in vladajoče politke.

Le ukup uboga gmajna...........
drgač bomo postal sužni tretga tisočletja!

03. november 2009, ob 15:20:12
jlpktnst

Vse lepo in prav.

Samo nekako naj uredijo socialno šibkejše študente, ki si težko privoščijo študij in nimajo zunanjih prihodkov poleg dela(če bo omejitev prenizko bodo težko zaslužili za preživetje). To bi sicer morala urejati republiška štipendija, samo vprašanje če je to dovolj?

Nasploh se pa strinjam da je skrajni čas, da se ukine to študentsko delo, ker se že malo preveč financira študentske organizacije, le te pa poslujejo zelo netransparentno (perejo denar).

03. november 2009, ob 12:14:50
tomo3

Namesto, da bi na področju študentskega dela naredili red razmišljajo kako ga obremeniti z prispevki in davki.

03. november 2009, ob 12:13:17
Neznan

Za starejše, ki ne morejo živeti od svojih pokojnin in brezposelne, ki jim bodo zasluženo odšteli od podpore!

03. november 2009, ob 10:20:34
Neznan

Neka absolutna omejitev bi morala biti.
Če ima povprečen delavec 1600 ur na leto (brez dopustov, bolniških, itd), študent toliko ur ne more imet.
ker to ni več študentsko delo ampak 8 urna redna zaposlitev.
Potem lahko tudi ob delu študira.
Ker pa povprečen študent toliko ur na leto ne dela, gre v teh posameznih primerih za izkoriščanje statusa ali pa pretakanje denarja.
Druga stvar pa je, kako se ogromne vsote denarja porabijo v ŠO in ŠS.
Kdo nadzira te?
Vodstva nekaterih ŠO se obnašajo že kar tajkunsko. Finančne transakcije (a la nakup hotela Bellevu) verjetno ni njihova osnovna dejavnost. Da o razprtijah o tem denarju ne govorimo.
Očitno je, da ga imajo preveč in nimajo kam z njim.
Zato bi morali ŠO-jem in ŠS-ejem vzeti tisti del za prispevke, tako da se študentom pri izplačilu to ne bi poznalo.

03. november 2009, ob 10:01:08
budilka

Študen potrebuje 100€ za plačilo postelje , avtobusno kartico za 25€, obvezno zavarovanje za 16€, obvezno dodatno zavarovanje 25 €, za telefon 20€, za vlak med vikendom 140€ kar znese 326 € ne da bi se oblekel ali jedel.Če upoštevamo da ima družina dva ali tri študente pri hiši pa mamo ali očeta brez zaposlitve, bomo kmalu priča, neizmerni borbi družine za preživetje...ali z delom na črno ali preko organizacij. Vsekakor bo država iztržila več, če bo delo in plačilo pod kontrolo.

03. november 2009, ob 09:56:47
tomfox

spet izumljajo "toplo vodo" na MDDSZ - naj se začne dosledno upoštevat novela ZPDZC (zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno) iz leta 2006, kjer je omogočeno tudi:
Kratkotrajno delo
Za kratkotrajno delo se šteje brezplačno opravljanje dela v mikro družbi, zavodu ali pri podjetniku z največ 10 zaposlenimi, kadar jih opravlja zakonec podjetnika ali lastnika oziroma solastnika gospodarske družbe ali oseba, s katero je v sorodu v ravni vrsti do prvega kolena, in traja največ 40 ur mesečno.

Malo delo
Kot malo delo se šteje delo, ki traja največ 20 ur na teden in ne več kot 40 ur na mesec, plačilo za opravljanje tega dela pa ne presega 50% minimalne plače po zakonu, če takšno delo opravlja oseba, ki ni v delovnem razmerju s polnim delovnim časom, ki ne opravlja samostojne dejavnosti in ne prejema pokojnine.

03. november 2009, ob 09:20:52
Uš99

To je beda na kvadrat! Namesto da bi te servise nasploh ukinili, bodo razširili dejavnost. Sedaj bodo upokojenci in nezaposleni prplavili delavna mesta in brezposelnost bo ostala oziroma se bo povečala. Podn od podna.
Ja, pa študentski servisi bodo močno obogateli.

03. november 2009, ob 08:41:40
Oli123

Študenti so res zavarovani po starših, vendar samo, če redno študirajo. Kdor pavzira ali kakorkoli ni redno vpisan, se mora posebej zavarovati kot občan. To pa časti država. In sprememba je tudi, da so lahko po starših zavarovani največ do 26. leta starosti, kasneje pa spet samo kot občani. In ker jh veliko študira tja do 30. leta, to pomeni, da kar veliko zdravstvenih zavarovanj (osnovnih, ne dopolnilnih) časti država.

03. november 2009, ob 08:03:32
vinc

Količina delaje takšna kot je. Študentsko delo že dolgo ne opravljajo samo študentje zaradi študija, pač pa je vse več vpisov zaradi statusa, brez namena študirati. Zato imamo v Sloveniji najdaljši povprečni čas študija. To predstavlja nelojalno konkurenco na trgu delovne sile in siromaši pokojninsko in zdravstveno blagajno. To da je nekdo zavarovan po starših ne pomeni, da starši plačujejo večje prispevke. Takšno študentsko delo je tudi edinstveno v Evropi. Tisti študentje, ki pa zares študirajo, pa dvigujejo napotnice za prodajo. Uporabljajo se za vsa vse vrste plačil, tudi nadur!?

03. november 2009, ob 07:56:17
aufbix

Študenti so že zdravstveno zavarovani? Drži, le prispevkov nihče ne plača. Formalno so zavarovani preko svojih staršev, ki pa zato ne plačajo nič večje premije. S tem ne mislim, da je potrebno zvišati premije za starše z otroki, le pojasnjujem, zakaj mora biti tudi študentsko delo obremenjeno s tem prispevkom.

03. november 2009, ob 07:46:47
Oli123

Izmir, ne samo, da ne bo več mogoče dobiti dela preko napotnic, ko boste študentje končali študij, bo še težje ali sploh nemogoče dobiti redno zaposlitev. Ker bodo delodajalci najemali samo še preko napotnic. Zdaj je vsaj še kdo koga zaposlil, po tem zakonu še tega ne bo več.

Če pa študentski servisi propadejo, ne bo škode. Raje naj se uvede neka agencija za honorarno delo, preko katere se bodo lahko za delo potegovali tako študenti kot tudi drugi nezaposleni. Vendar se mora izplačati bruto plača, plačati prispevki za socialno zavarovanje (študenti so zdravstveno že zavarovani) in zdravstveno za neštudente in delovna doba se mora upoštevati. Tako bo najbolj pravično za vse. Poleg tega naj se uvede omejitev tega honorarnega dela, recimo največ 80 ur na mesec. Kajti študent, ki dela poln delovni čas, torej 8 ur na da, ne more biti študent, razen če je že absolvent. ampak to je treba prej preveriti.

03. november 2009, ob 07:31:51
Izmir

Kakšna beda. Študentovo primarno delo je študij, zato je po nekom že zdravstveno že zavarovan. Ni pa nujno, da ima dosti denarja. Študentsko delo je potrebn popolnoma razbremeniti davkov in jim izplačevati polni bruto.

Če bodo v ta koš začeli porivati še brezposelne in upokojence, potem pa tak nimajo več nobenih možnosti, da bi sploh kda dobili kakšno delo preko sevisa.

Zakon vodi v propad študentskih servisov.

03. november 2009, ob 06:50:43
16 komentarjev
Stran: <|1|>
Prikaži: starejši prej