Pri mladih številni delodajalci pogrešajo znanje hrvaškega in srbskega jezika.

Delež objavljenih prostih delovnih mest, pri katerih delodajalci zahtevajo znanje tujih jezikov, se povečuje: z 28,3 odstotka, ki so ga na zavodu za zaposlovanje zabeležili leta 2007, se je lani povečal na 42,4 odstotka. Delodajalci najpogosteje zahtevajo znanje angleščine.

Na zavodu za zaposlovanje opažajo, da delodajalci od kandidatov za zaposlitev čedalje pogosteje zahtevajo znanje tujih jezikov, dviguje pa se tudi raven zahtevanega znanja. Ta je odvisna od vrste in zahtevnosti razpisanih del, področja zaposlovanja in dejavnosti podjetij.

Zahteve po znanju jezikov se največkrat (pri več kot 80 odstotkih prostih delovnih mest) pojavljajo pri inženirjih elektronike, telekomunikacij, poslovnih sekretarjih, nabavnih referentih, analitikih in oblikovalcih informacijskih sistemov. Po znanju dveh tujih jezikov (angleščine in nemščine) najpogosteje povprašujejo pri tehničnih in komercialnih zastopnikih za prodajo, inženirjih strojništva, inženirjih elektrotehnike, tajnikih, voznikih tovornih vozil, natakarjih, strokovnjakih za poslovanje in ekonomistih.

Pri voznikih iščejo kombinirano, a osnovno znanje, denimo italijanščine in španščine ali ruščine, litvanskega in poljskega jezika, kar kaže na specifiko potreb delovnega mesta, so opisali v službi za odnose z javnostjo pri zavodu.

Na pogovoru preverjajo znanje jezika

Pri podjetju za kadrovski inženiring Hill International, kjer se ukvarjajo z vodstvenimi in strokovnimi profili (gre za tiste z vsaj univerzitetno izobrazbo) opažajo, da je zahteva po znanju tujega jezika prerasla v nekaj samoumevnega.

Delodajalci, s katerimi poslujejo, najpogosteje zahtevajo znanje angleškega jezika, sledijo mu nemški, srbski in hrvaški jezik, na tretjem mestu je ruščina. »Z razpadom Jugoslavije smo izgubili tradicionalne trge in se orientirali bolj na zahod. Tako je nastala potreba po znanju angleščine. Še pred petnajstimi leti je bil pogoj velikih nemških korporacij znanje nemščine, počasi pa so tudi oni prešli na angleščino. Čeprav nemščina ni izbirni pogoj, je še vedno zelo zaželena. Če hočeš, denimo, v strojništvu slediti novostim – tehnološki razvoj je na nemškem trgu zelo močan, Nemci diktirajo napredek –, brez znanja nemškega jezika ne gre,« je povedala direktorica Mojca Križnar.

Pri francoskih podjetjih, ki delujejo v slovenskem prostoru, je formalni pogoj angleščina, a je aktivno znanje francoščine velika prednost pred drugimi kandidati. »Problem nastane, ko iščemo tehnični profil, ki zahteva znanje francoščine, saj pri nas ta jezik govorijo le tisti, ki so ga študirali,« je opozorila. Iskano je tudi znanje ruščine, saj se je v 90. letih prejšnjega stoletja veliko slovenskih podjetij usmerilo k ruskemu trgu, na katerem so navzoča še danes.

Čeprav je bilo znanje srbohrvaščine v nekdanji Jugoslaviji samoumevno, jo pri zdajšnjih rodovih zelo pogrešamo, je poudarila Križnarjeva. »To je težava mlajših generacij. Ko sem odraščala jaz, smo se tega jezika učili v šoli, jezik smo poznali tudi s televizije in ga poslušali na počitnicah. Zdaj pa tega ni več. Edini stik, ki ga mladi imajo s hrvaškim jezikom, je, če gredo, denimo, deskat na Bol na Brač. Razumejo še, govorijo ne. Naši naročniki pa pričakujejo, da mladi obvladajo hrvaško ali srbsko.«

Ali pri Hill International preizkusijo kandidatovo znanje tujega jezika že na pogovoru za zaposlitev? »Če delodajalec v svojem oglasu zahteva aktivno znanje, ga preverimo. Ponavadi kar na intervjuju del pogovora izvedemo v tujem jeziku. Velik razkorak je med razumevanjem in aktivnim govorom. Vendar pa pri kandidatih, s katerimi se pri delu srečujemo, ugotavljamo, da imajo visoko stopnjo samokritičnosti, predvsem ko gre za drugi tuji jezik. Angleščino dojemajo kot nekakšen varen, nevtralen tuji jezik. Ko gre za komunikacijo z nemško, francosko, italijansko govorečimi sogovorniki, pa se raje izognejo podrejenemu položaju in uporabijo angleščino,« je opozorila.

Najprej v angleščini, 
nato v slovenščini

Pri podjetju Špica še sanjajo v angleščini, je direktorjeve besede ponovila direktorica sektorja za ravnanje z ljudmi Bojana Korošec. »Programsko opremo razvijamo v angleščini in šele nato jo prevedemo v druge jezike, med njimi v slovenščino. Angleščina je uradni jezik za skupino, ki deluje na šestih trgih in v dvajsetih državah, v katerih imamo dolgoročna partnerska podjetja,« je povedala. Znanje angleščine je osnovno merilo pri zaposlovanju, vsi drugi jeziki so zelo dobrodošli: »Za boljši prodor na tujih trgih je poznavanje lokalnega jezika velika prednost. V zadnjem letu smo se okrepili tudi na nemško govorečem področju, odprli smo podjetje Špica tudi na Dunaju.«

Kandidatom, ki jih prepričajo z nastopom in referencami, popolnoma zaupajo in njihovega znanja na pogovorih za službo ne preverjajo. Za zaposlene so v preteklosti organizirali skupinsko učenje angleščine, vendar se je pokazalo, da že prihajajo v podjetje z dobrim znanjem in jih dodatno izobraževanje ne zanima. Raje se osredotočijo na druga področja. »Kdor ne bere angleških knjig in ne posluša avdio-video seminarjev, je korak za konkurenti. Opažamo porast ponudbe spletnega učenja, ki jo prepoznavamo kot dobro prakso. Zaposleni si namreč lahko sami razporejajo čas za izobraževanje.«