Učenje uporabe računalnika med upokojenci: Znaš, nauči drugega

Z medsebojnim (neformalnim) učenjem v dvoje so se upokojenci v sproščenem ozračju pod mentorskim vodenjem otresli strahu pred uporabo tehnologije.

Objavljeno
21. september 2011 13.51
Posodobljeno
21. september 2011 13.51
Znaš, nauči drugega
Mojca Finc, Borza dela in znanja
Mojca Finc, Borza dela in znanja

Računalniške spretnosti so med slovenskimi upokojenci za polovico manjše kot med tistimi v drugih državah članicah Evropske unije. Kar 80 odstotkov starejših od 65 let ni nikoli uporabljalo računalnika, 90 odstotkov nikoli interneta. Da bi upokojencem približali rabo računalnika, so pri Slovenski univerzi za tretje življenjsko obdobje (UTŽO) v sodelovanju s podjetjem S&T Slovenija pred dvema letoma začeli projekt Znaš, nauči drugega. Z medsebojnim (neformalnim) učenjem v dvoje so se upokojenci v sproščenem ozračju pod mentorskim vodenjem otresli strahu pred uporabo tehnologije.Da zanimanje za računalniško opismenjevanje med starejšimi obstaja, potrjuje 300 upokojencev, ki se vse leto izobražujejo o delu z računalnikom na univerzi za tretje življenjsko obdobje.

»Potrebujejo ogromno animacije in spodbude,« je na glavno oviro pri pristopanju k tovrstnemu izobraževanju opozorila Maša Bizovičar, vodja projekta Znaš, nauči drugega. »Nekateri nimajo ustrezne motivacije, drugi se ustrašijo številnih funkcij, bojijo se, da bodo kaj narobe naredili, tretji svoje računalniške želje raje preložijo na otroke ali vnuke, kakor da bi se s tem ukvarjali sami,« je strahove pred uporabo računalnika nizala Zlata Ramovš, mentorica prostovoljka pri DU Škofja Loka. »Ko pa spoznajo, da lahko vsak napačen korak popravijo s pritiskom na tipko, se hitro opogumijo in si želijo napredka. Prevzamejo jih predvsem zmogljivosti spleta, ki presega geografsko oddaljenost in jim omogoča hitro komuniciranje s sorodniki in prijatelji,« je opisala svoje izkušnje pri medsebojnem učenju v dvoje.

Enako opaža Alenka Hitti, ena od 20 mentorjev pri UTŽO Ljubljana, ki je sprva prav tako morala premagati strah pred računalniškem opismenjevanjem, zdaj pa svoje znanje z veseljem deli z drugimi. Sprva je sodelovala s 74-letnico, dobivali sta se enkrat na teden po uro oziroma dve, nato pa se je lotila še večjega izziva - postala je mentorica 87-letni gospe. »Njena volja je občudovanja vredna! Je zelo vedoželjna, veliko bi rada izvedela in se naučila,« je opisala njuno sodelovanje.

Pri UTŽO so prepričani, da so ubrali pravi pristop, saj nekaterih znanj ni mogoče doseči v skupini, temveč na individualni ravni. »Toliko časa živiš, kolikor se učiš. Učimo se zato, da obstajamo, postajamo to, kar še nismo bili, in pripadamo sebi, svojim vrednotam,« je na konferenci Znaš, nauči drugega razmišljala dr. Ana Krajnc, predsednica UTŽO. Pri izvedbi projekta jim je pomagalo podjetje S&T Slovenija, ki je z računalniki opremilo učilnico ljubljanske UTŽO ter omogočilo usposabljanje za mentorje. S tem so preskočili oviro pridobivanja mentorjev prostovoljcev. Malo se jih namreč odloča za to vlogo. »Mentorji so previdni in skromni glede svojega znanja. Z diplomo, ki so jo dobili po izobraževanju v podjetju, pa jim zraste samozavest,« je ugotovila Krajnčeva. Z uresničevanjem družbenoodgovorne note so zadovoljni tudi pri S&T Slovenija. Za enako gesto so začeli spodbujati še druga podjetja.