Tiskane izdaje
»Če hočemo imeti več podjetnikov, moramo naučiti mlade gledati vase, v svoje srce. Začne se v zgodnjem otroštvu pri vsakem posamezniku in v vseh porah naše družbe. Poleg znanja so pomembne veščine in osebnostne lastnosti, ki oblikujejo človeka. Uspešen podjetnik je namreč le tisti, ki dela s srcem,« je na nedavnem druženju sodelujočih v programu Trening za pogumne v šolah izjavil Japec Jakopin, ustanovitelj Seawaya in eden naših najuspešnejših podjetnikov. To je v nasprotju s splošnim prepričanjem, ki prevladuje pri nas, saj je podjetništvo zaradi afer dobilo negativen prizvok.
Tako je razmišljal tudi Sandi Češko, po letošnji razvrstitvi revije Manager najbogatejši Slovenec, ki so ga organizatorji pripeljali, da bi z mladimi, njihovimi starši in učitelji delil svoje izkušnje.
O svoji poti do uspeha je povedal: »Ljudi, ki bi bili že takoj na začetku podjetniške poti zelo uspešni, je malo. Posamezniki s popolno vizijo, kot je bil Steve Jobs, so izjeme. Na drugi strani je vrsta uspešnih podjetnikov, ki so se vzpenjali tako, da so vztrajali in se niso obremenjevali z napakami, tudi mi. Pomembno je, da si odprt za impulze iz okolja in jih znaš razumeti. Največje napake sem naredil takrat, ko sem menil, da že vse vem, in sem prehitro sklepal brez globljega razmisleka. Toda k sreči se mi pri ključnih odločitvah to ni zgodilo. Čeprav sem mislil, da določen izdelek verjetno ne bo uspešen na trgu, sem mu dal priložnost. Za uspeh ni treba biti genij, moraš pa imeti idejo in pogum ter čutiti željo, da bi nekaj spremenil.«
Pilotni projekt na treh šolah
Po njegovem bi morali o tem v šolah več govoriti in ustvariti ozračje, v katerem bi lahko mladi dobili več možnosti za pridobitev zdravega samozaupanja in poguma, da se preizkusijo in naredijo tudi kakšno napako, iz katere se lahko česa naučijo. Naša šola pa je preveč usmerjena v testiranje in iskanje napak učencev, namesto da bi jim dala možnost, da se izpostavijo in se učijo iz napak. Vsega se pač ne da ocenjevati, in prav čudim se, da dandanes ocenjujejo, denimo, likovne izdelke otrok.
Tako jih ne bomo usmerjali k ustvarjalnosti. V času, ko se svet tako hitro spreminja, bodo imele prednosti države, ki bodo znale najti in ponuditi rešitve, druge bodo le izvajalci zamisli drugih, poudarja Češko. S CEED sodeluje že leta in tega ne vidi kot enosmerno ulico. Ko kot mentor drugim predstavlja svoje izkušnje, preizkuša tudi sebe.
Trening za pogumne je v okviru projekta Centres potekal na treh srednjih šolah. V sodelovanju s podjetniki, ki so vodili program, so zunanji mentorji podjetniki poskusno izvedli 30-urne delavnice na ljubljanski Gimnaziji Šentvid, Srednji medijski in grafični šoli v Ljubljani in Srednji šoli za lesarstvo v Škofji Loki.
Skupaj se jih je udeležilo 70 dijakov in 30 podjetnikov. Sodelujoči so bili, kot kažejo odzivi, navdušeni. »Slišali smo nasvete, ki jih ni mogoče najti v nobenem učbeniku za ekonomijo, in dobili spodbude, ki so že privedle do konkretnih dosežkov,« je povedal Peter Jamnik, dijak šentviške gimnazije. S svojim samozavestnim nastopom je bil očitno tako prepričljiv, da so ga med štiristo kandidati izbrali za vlogo v reklami za švedski Telekom.
Katja Zakrajšek in njena sošolka Katarina Tihole, dijakinji četrtega letnika srednje medijske šole, pa že prejemata konkretne ponudbe za razvoj in trženje zamisli o dišeči zapestnici. »Zelo zanimivo je bilo. Delavnice smo imeli v okviru predmeta trženje. Na začetku nas je bilo veliko in vsak je moral v petih minutah najti svojo idejo. Domislila sem se nakita, ki oddaja vonj. Dobili smo veliko konkretnih nasvetov, mentorji so nam vlili samozavest in zavedanje, da je treba vztrajati. Pred tem nisem verjela, da bomo prišli tako daleč. Tudi predstavitev bi mi brez komunikacijskega treninga delala težave,« je povedala Katja Zakrajšek.
Program namerava CEED prihodnje šolsko leto razširiti na še več šol. »Poiskati nameravamo primere dobrih praks doma in v tujini ter najti pot, kako jih spraviti v sistem. Tudi v šolski sferi vse bolj spoznavajo, da je treba iti v to smer,« pravi Barbara Bregar - Mrzlikar, direktorica podjetniškega centra CEED Slovenija, kjer so razvili in izvedli Trening za pogumne. Kot zunanji mentorji so ga na šolah vodili uspešni podjetniki, člani njihove mreže.
Vendar je potrebna previdnost, opozarja Barbara Bregar - Mrzlikar. Veliko se namreč govori o tem, kako bi morali v šolah poučevati več podjetništva, toda naš cilj na tej stopnji še ne sme biti poučevanje, kako se naredi poslovni načrt za podjetje, temveč odpirati prostor za razvijanje veščin, ki gradijo posameznikovo osebnost. Mladi se premalo zavedajo, da na zaposljivost zelo vplivajo osebnostne lastnosti, kot so vztrajnost, pripravljenost učiti se in sprejemati kritiko. Danes menedžerji povedo, da so pri izbiri kandidata za določeno delovno mesto pozorni predvsem na to, medtem ko je ustrezno znanje tako in tako samoumevno. Kar je ravno nasprotno, kot zdaj poudarjamo v šolah in pri vzgoji, čeprav so to veščine, ki jih vsi potrebujemo v življenju.
Odgovornost do kariere
Tako menijo tudi šolniki. »Mladim je treba dati priložnost, da razvijejo podjetnost v sebi in s tem odgovornost do svoje kariere. Teoretičnih znanj imajo precej, prava vrednost programa Trening za pogumne pa je konkreten stik z realnostjo in s pravimi podjetniki, česar v srednji šoli ne smejo zamuditi,« je dejal Jaka Erker, ravnatelj Gimnazije Šentvid. Njihova šola je bila ena od izbranih za pilotno o izvedbo programa Trening za pogumne, ki ga bodo odslej predstavljali pod imenom Pogumni, kreativni, podjetni.
In kaj o tem pravi ravnateljica Srednje ekonomske šole v Ljubljani Andreja Preskar? Njihova šola sicer ni bila vključena v pilotni projekt, je pa ena od tistih, na katero se vpisujejo načeloma podjetniško naravnani dijaki. Tudi pri njih iščejo načine, kako jim približati podjetniško miselnost. »Podpiramo vsakršne dejavnosti in dogodke, ki spodbujajo podjetniško usmeritev mladih. Teh priložnosti tisti, ki obiskujejo splošne srednje šole, nimajo prav veliko, razen če niso iz podjetniških družin,« je dejala.
V programu ekonomske gimnazije je sicer predmet podjetništvo, vendar samo teorija za sodobni čas ni dovolj, zato ga nadgrajujejo s prakso. V okviru podjetniških dnevov so na šoli gostili več uspešnih podjetnikov, ki so povedali svoje zgodbe. Povezali pa so se tudi z ekonomsko fakulteto in prihodnje šolsko leto bodo začeli podjetništvo poučevati po metodi d.school, kar pomeni izvedbo čisto konkretnega projekta. Na šoli namreč pogrešajo garderobne omarice in njihov cilj je, da si bo vsak dijak sam sestavil svojo.
