V petih letih polovico manj bolniških

Primer S.E.P.: z malo denarja so izboljšali počutje zaposlenih in zmanjšali bolniške odsotnosti.

čet, 20.09.2012, 18:00

S.E.P. iz Mokronoga, ki izdeluje komponente iz plastičnih mas za proizvajalce avtomobilov in bele tehnike, se je v 18 letih razvil v 140-članski kolektiv z več kot devetimi milijoni evrov letnih prihodkov. Dvakratna gazela Dolenjsko-posavske regije se pred drugimi podjetji lahko postavi tudi z nizko stopnjo bolniške odsotnosti.

Medtem ko je na nacionalni ravni zaradi zdravstvenih razlogov in delovnih poškodb z dela vsak dan odsotnih 4,2 odstotka zaposlenih, je v mokronoškem S.E.P. delež bolniške odsotnosti od eno- do dvoodstoten. Vendar takšen rezultat dosega šele v zadnjih petih letih, po večletnem projektu zagotavljanja varstva pri delu in dobrega zdravja zaposlenih, pove direktor Edmund Pal.

Delavnice za zaposlene

Pal priznava, da je bil glavni motiv za projekt zmanjšati stroške, ki nastajajo zaradi bolniških odsotnosti. »Poslovanje podjetja spremljamo z 20 parametri, eden od teh je tudi absentizem. Če je štiriodstoten, podjetje z 90 zaposlenimi (toliko jih je v Mokronogu, preostali v tovarni v BIH), ki naredijo okoli 166.000 delovnih ur na leto, stane okoli 60.000 evrov.«

V okviru projekta, ki so jim ga pomagali izvajati zunanji partnerji, so izdelali in uvedli smernice za izboljšave na področju varnosti na delovnem mestu in zadovoljstva zaposlenih ter uvedli sistem nagrajevanja za delovno uspešnost, ki je povezana z bolniško odsotnostjo. Dve leti so na delavnicah, ki jih je izvajal strokovnjak s področja psihologije, zaposlene izobraževali o tako imenovanih mehkih znanjih. Učili so jih spretnosti komuniciranja in poslušanja, zmožnosti empatije, strpnosti in samorefleksije pa tudi o zmanjševanju stresa. »S tem smo pripomogli, da zaposleni lažje razumejo svojo vlogo v podjetju in pridobijo osebni odnos do dela,« pojasnjuje Pal.

S strokovnimi partnerji za varstvo in zdravje pri delu so na podlagi pripomb zaposlenih pripravili predloge za izboljšanje ureditve delovnih mest, zlasti tistih, ki zahtevajo konstantne obremenitve. Tretji sklop pa je bila uvedba dejavnosti na področju zdravstvene preventive. Nekaj zaposlenih so izobrazili za vodenje razgibavanja na montažnem oddelku, kjer so delavci najbolj obremenjeni zaradi enoličnih ponavljajočih se gibov.

»Zaposlenim omogočamo tudi plačilo vpisa v športne dejavnosti, vstopnice za toplice, samo da se umaknejo izpred televizorja,« pove Pal. Kakšen pa je odziv zaposlenih? »Od 60 do 70 odstotkov jih izkorišča in se tudi bolje počuti, nekaterim pa se ne da. Ne moremo jih prisiliti, dovolj je že, da jim privzgojimo zdravega duha.«

Sistem nagrajevanja

Dobro deluje tudi sistem nagrajevanja zaposlenih, ki so manjkrat bolniško odsotni, v obliki dodatka k plači. »Čas je pokazal, da ni nevarnosti, da bi zato delali bolni,« pravi Edmund Pal.

Z izvajanjem programa, ki ga redno dopolnjujejo, v S.E.P. niso le zmanjšali stroškov, ki nastajajo zaradi bolniškega izostajanja z dela, ampak so izboljšali tudi delovno ozračje, počutje in motiviranost zaposlenih. Ti učinki vsekakor odtehtajo denarni vložek v projekt, 15.000 evrov na leto, prikimava sogovornik.

Dobro prakso zmanjševanja absentizma mokronoškega podjetja je opazila Gospodarska zbornica Dolenjske in Bele krajine. Poleg dveh drugih dolenjskih podjetij ga je vključila v projekt POZA, ki je namenjen preprečevanju, obvladovanju in zmanjševanju absentizma v delovnih okoljih. Izdelala je model, s katerim z delavnicami, seminarji in posveti spodbuja gospodarske subjekte, zlasti manjša podjetja, da bi znali zdravje dojemati širše kot le odsotnost zaradi bolezni.

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo vnos osebnih podatkov.
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na straneh Dela ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo vnos osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo Dela in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata argumentirano razpravo in ne dovoljujeta zlorabe medijskega prostora za žalitve, napeljevanje k sovraštvu ali nasilju, osebno diskreditacijo identificiranih piscev, oglaševanje izdelkov ali storitev ali kako drugače pravno spornih komentarjev.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Dela bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Dela bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Dela

Prijavi se
nova
mobilna
aplikacija
stara aplikacija bo delovala samo še
mobilne trgovine
no