Tiskane izdaje
Če bi lokalno samopreskrbo s hrano v Sloveniji povečali za odstotek, bi zagotovili tisoč novih delovnih mest. In če bi si prizadevali za stoodstotno samopreskrbo, bi jih pridobili 35.000. Tako trdi Tadej Slapnik, generalni sekretar Slovenskega foruma socialnega podjetništva.
Koliko kmetij po vaši oceni se loteva pridelave hrane v Sloveniji z vidika podjetništva in samopreskrbe države s hrano?
Težko bi ocenil število kmetij, ki se ukvarja z razvojem novih socialnopodjetniških modelov pridelave hrane Sloveniji, saj še nimamo registra socialnih podjetij, ugotavljamo pa, da število zainteresiranih kmetijskih gospodarstev po sprejetju zakona o socialnem podjetništvu narašča, prav tako število posameznikov, ki bi radi pridelovali hrano kot socialni podjetniki.
Kakšne so priložnosti na tem področju? Kateri so konkretno cilji foruma socialnega podjetništva?
Prizadevamo si spodbuditi razvoj poslovnih modelov potrošniških kooperativ, ki bodo pridelovalcem zagotavljale tržne kanale in višje odkupne cene, potrošnikom pa boljšo kakovost izdelkov po nižjih maržah, kot jih nudijo trgovski sistemi. Konkretno bi radi dosegli, da bi bile marže za lokalno pridelano zdravo hrano namesto 50-odstotne, vsaj pol manjše, s čimer bi povečali konkurenčnost teh pridelkov.
Te možnosti se zavedajo tudi veliki trgovci v Sloveniji. Nekateri povečujejo količino lokalno pridelane hrane na svojih policah po načelih pravične trgovine, a večina žal le z dragimi oglasnimi kampanjami. Namesto da bi izboljšali dobaviteljske pogoje s poštenim plačilom in nižjimi maržami, trošijo ogromno denarja za to, da bi prepričali kupce, da so njihovi izdelki pridelani v Sloveniji.
Aktualni primer je Spar, ki z reklamo Slovenija, moja dežela igra na pozitivna čustva ljudi in prepričuje potrošnike, da v podjetju povečujejo delež hrane iz Slovenije. Pogoji, pod katerimi naši pridelovalci dobavljajo izdelke tej družbi, seveda niso del te reklame.
Ali že imamo kakšen primer »potrošniške kooperative«?
Razvijamo pilotni model lokalne samopreskrbne kooperative, in sicer v občinah Slovenske Konjice, Zreče, Vitanje, Šentjur, Kozje, Dobrna in Oplotnica. Temeljni cilj je združiti prebivalce v vlogah potrošnikov, delavcev in dobaviteljev lokalno pridelane in predelane hrane v združbo, ki bo omogočila tržne kanale z nižjimi maržami. Aktivno nameravamo vključiti tudi lokalne skupnosti, šole, vrtce in druge javne ustanove, lokalna podjetja in gostince ter občanke in občane kot potencialne kupce.
Kako država spodbuja socialno podjetništvo v preskrbi s hrano? Katere oblike pomoči lahko izrabijo bodoči podjetniki?
Pravkar poteka razpis ministrstva za delo, ki ponuja sredstva evropskega socialnega sklada, namenjena razvoju socialnih podjetij. Razpisanih je 4,5 milijona evrov. V Evropskem socialnem skladu je v finančni perspektivi 2007–2013 predvidenih okoli 50 milijonov, od katerih je z zadnjim razpisom vred ministrstvo razpisalo samo 10 milijonov.
Verjamem, da bo nova vlada pospešila porabo preostalih 40 milijonov, saj jih bomo v nasprotnem primeru morali vrniti v proračun EU. Še pomembneje pa bo, da bomo v prihodnji finančni perspektivi opredelili socialno podjetništvo v vseh za razvoj sektorja pomembnih resorjih: gospodarstvo, zaposlovanje, kmetijstvo, visoke tehnologije, izobraževanje …
Ministrstvo za kmetijstvo in lokalne akcijske skupine razpisujejo sredstva programa Leader, v katerem je prav tako mogoče razvijati modele socialnega podjetništva, usmerjenega v lokalno pridelavo hrane. Svet vlade za socialno podjetništvo mora na podlagi zakona o socialnem podjetništvu sprejeti strategijo razvoja tega podjetništva in program finančnih ukrepov. Oba dokumenta bi morala biti sprejeta že 1. januarja 2012, a jih pristojna ministrstva niso pravočasno pripravila.
Kakšne učinke bi lahko dosegli na trgu dela, če bi se bolj zavzeto lotili samopreskrbe s hrano?
Velik motiv je podatek, da bi lahko s povečanjem lokalne samopreskrbe s hrano samo za odstotek zagotovili tisoč novih delovnih mest. Po ocenah strokovnjakov je povprečje ocen stopnje slovenske samopreskrbe s hrano, ki se sicer med seboj precej razlikujejo, okoli 65 odstotkov. Potencial razvoja novih, zelenih delovnih mest v Sloveniji je zato velik. Če bi dosegli cilj gibanja Oskrbimo Slovenijo (to je stoodsotna samopreskrba s hrano), bi lahko pridobili več kot 35.000 novih delovnih mest. Prepričan sem, da lahko glede na ugodne naravne danosti na ta izziv odgovorimo do leta 2020.
Kakšna je po vaši presoji ozaveščenost kmetov? Kakšna so njihova pričakovanja od države?
Kmetje se intenzivno pripravljajo na prehod na ekološko pridelavo, zanimajo se za nove možnosti, ki jih ponuja načrtno povečevanje lokalne samopreskrbe s hrano v Sloveniji. Od države pričakujejo spodbujanje nakupovanja doma pridelanih izdelkov v sklopu javnih naročil, podporo razvoju novih poslovnih modelov socialnih podjetij in povezovanja v kooperativne poslovne modele. Leto 2012 je OZN razglasil za svetovno leto kooperativ, saj so se ti poslovni modeli v pokazali kot zelo odporni na svetovno gospodarsko krizo.
