Tiskane izdaje
Zanimanje mladih se pri izbiri poklicne poti z elektrotehnike in strojništva seli v informatiko in mehatroniko, ugotavljajo pri Centru RS za poklicno izobraževanje (CPI). Kljub izobraženemu kadru pa nekateri delodajalci ne najdejo ustreznega kandidata. Pri podjetju Bioiks iščejo mehatronika že dve leti.
Mehatronika je interdisciplinarna tehniška disciplina, ki temelji na osnovnih klasičnih tehniških vedah strojništva, elektrotehnike in računalništva, je pojasnjeno na spletni strani Fakultete za strojništvo Univerze v Mariboru, kjer v tretjem in četrtem letniku razpisujejo smer mehatronika. Izobraževanje na tem področju se je pri nas začelo leta 2001, kot interdisciplinaren študij prav na mariborski univerzi. Kmalu so delodajalci dali pobude za srednješolsko in višješolsko izobraževanje in nazadnje so se izoblikovali še poklicni standardi.
Tudi izobraževanje za informatike obstaja na vseh ravneh – od srednješolskega do univerzitetnega in tudi na tem področju je menda dovolj delovnih mest za ustrezno usposobljen kader.
Čedalje večje zanimanje
»Informatika je smer prihodnosti. Veliko dijakov se po šolanju pri nas odloči nadaljevati izobraževanje na fakulteti. V naših programih spodbujamo vključevanje v mednarodne projekte, dijake pošiljamo na praktično usposabljanje v tujino, poskušamo jim ponuditi čim več priložnosti,« je našteval ravnatelj Elektrotehniško-računalniške strokovne šole in gimnazije Silvester Tratar. Vegovo, ki razpisuje tri smeri (tehniško gimnazijo in dva srednješolska strokovna programa, to sta elektrotehnik in tehnik računalništva), obiskuje 900 dijakov.
Najmočnejša smer je tehnik računalništva. Vključuje približno 400 dijakov, letos jih bo poklic pridobilo 90. Da je zanimanje za omenjeno smer čedalje večje, kaže približevanje omejitvi vpisa. »Izognili smo se ji z naknadnim povečanjem vpisa. Za to šolsko leto smo dobili dovoljenje za štiri oddelke v prvem letniku. Več zanimanja pa bi si želeli v tehniški gimnaziji in programu elekrotehnik,« je dejal Tratar.
Treba se je znati tržiti
Višji svetovalec na CPI Miha Lovšin je poudaril, da imajo informatiki in mehatroniki v slovenskem prostoru zaradi narave znanja in strokovnosti zadosti zaposlitvenih možnosti, vendar zaradi gospodarske krize, ki je udarila na vsa področja, pri iskanju službe posebno izbirčni ne morejo biti. Odprte so jim priložnosti tudi v strojništvu in elektrotehniki. »To so profili, močno zaželeni tudi na tujem trgu dela. Dijaki lahko stike s potencialnimi delodajalci navezujejo že med šolanjem, tudi na tekmovanju Euroskills lahko spoznavajo nove ljudi, stopajo v stik s podjetji, imajo možnost iskanja novih priložnosti, kar je lahko odskočna deska pri poznejšem iskanju zaposlitve.«
Eno od priložnosti ponuja podjetje Bioiks, ki zaposluje 500 ljudi, ukvarja pa se z izdelavo biomedicinske opreme (sestavljajo priključke za dializne aparate in tiste za kardiokirurgijo). Del njihove proizvodnje je robotiziran, zahteva stalno vzdrževanje in izboljševanje. Ker bi radi uvajali nove robotizirane linije, so se odločili, da poleg mehatronika, ki že dela pri njih, zaposlijo še enega strokovnjaka s tega področja. Iščejo ga že dve leti. »Ker delujemo v proizvodnji, iščemo tehnologa dvoživko – nekaj med elektrotehnikom in strojnikom. Primeren kandidat je tudi strojnik z znanjem elektrotehnike in obratno,« je razkrila Manca Razboršek, vodja človeških virov pri Bioiksu.
Novega sodelavca iščejo z razpisom, oglas so naslovili tudi na fakultete in zaposlitvene agencije, vendar je odziv slab. »Če je med 50 prijavljenimi en mehatronik, smo lahko zadovoljni. Veliko je takšnih, ki samo tipajo, za kakšno delo gre, in tistih, ki še niso končali šolanja,« je opisala kandidate. Kje pa se skriva ustrezni kader? Sogovornica opaža, da v Sloveniji veliko ljudi ne opravlja dela na področju, za katerega so se šolali. In mehatronika ni nobena izjema. Veliko mladih nadaljuje delo v podjetjih, v katerih so si nabirali izkušnje med študentskim delom. Če pristanejo, denimo, v komerciali, tam tudi ostanejo, ugotavlja.
Od kandidata ne zahtevajo predhodnih izkušenj, ker imajo specializirano proizvodnjo in kader vzgajajo, učijo na novo. Pričakujejo pa spretnost, iznajdljivost in pravo energijo, nekoga, ki se bo brez težav vključil v kolektiv. »Pomembno je, da že na razgovoru zaznaš, da je kandidat aktiven,« je poudarila. Veliko je takšnih, iz katerih je treba vleči besede. »Kandidatom manjka sposobnost trženja svojega znanja. Ne znajo ga prodati. Delodajalec ne ve, kaj vse kandidat zna. Prav zato mora poudariti, kakšne so njegove kompetence.«
Od prijave jih odvrne tudi opis dela: »Proizvodnja ne zveni high tech, zdi se dolgočasna. To jih ne pritegne. Pozabijo pa na to, da proizvodnja pomeni tudi ustvarjanje nečesa novega, zajema nove izdelke in tehnologije,« je pojasnila. Na splošno opaža, da se pri nas spodbujajo imenitni nazivi, namesto da bi mlade usmerjali v konkretne stvari. »V družbi je premalo poudarjena vrednost praktičnega dela in pomembnost tega, kje se nekaj izumlja in ustvarja.«
