Zelene zaposlitve: V Sloveniji še svež koncept

Koncept zelenih zaposlitev, trend v državah Evropske unije, je v Sloveniji precej svež in neznan. Na zavodu za zaposlovanje ponudbe delovnih mest, ki bi jih delodajalec lahko posebej označil za zelena, statistično ne spremljajo. »V tujini so se nekatera znana podjetja (Google, Interface, Walmart, Tesco) že odločila za pot trajnostnega razvoja. Tudi v Sloveniji od leta 2006 opažamo premike. Vendar celovite strateške preobrazbe podjetij še ni. V prihodnosti pričakujemo, da se bo usmeritev v trajnostni razvoj izrazila na bolj organizirani ravni – z zastavljanjem ambicioznih ciljev in sprejemanjem akcijskih načrtov,« si obeta direktorica Umanotere Vida Ogorelec.

Pri fundaciji za trajnostni razvoj Umanotera so pojasnili, da zelene zaposlitve razvrščamo v dve skupini. V prvo sodijo klasična okoljevarstvena delovna mesta, ki zmanjšujejo vpliv procesov v podjetju na okolje, denimo okoljski pooblaščenec oziroma menedžer. V drugi pa so tiste razvojno usmerjene dejavnosti, ki ustvarjajo nove izdelke in storitve, v svojem bistvu okoljevarstveno naravnane. Te so predvsem v energetiki (obnovljivi viri energije in učinkovita energetska raba), reciklaži oziroma uporabi sekundarnih surovin, ekološkem kmetijstvu in prehrani, gozdarstvu in lesni industriji, zavarovanih območjih narave (turistična ponudba), sem sodijo še delovna mesta raziskovalcev, ki delujejo na omenjenih področjih, in zaposlitve v nevladnih organizacijah. »V Sloveniji še ne prepoznavamo preobrata, nove razvojne paradigme, ki je v svetu že uveljavljena in prinaša veliko strateško razvojno priložnost. V prihodnosti bo postala najpomembnejše področje gospodarske rasti,« je poudarila direktorica Umanotere Vida Ogorelec.

Na zavodu za zaposlovanje ugotavljajo, da je delovnih mest v razvoju ali uporabi novih zelenih tehnologij razmeroma malo. »Po splošni oceni je tipično zelenih delovnih mest le za okrog dva odstotka vseh zaposlitev, vendar se druga vse bolj prilagajajo zelenemu razvoju. To pomeni, da lahko govorimo o preskoku z zelenih zaposlitev na ozelenitev delovnih mest oziroma gospodarstva. Zgolj na podlagi opisov prostih delovnih mest, ki jih delodajalci prijavijo pri zavodu, je težko opredeliti, v katerih primerih lahko govorimo o zelenih zaposlitvah. V opisu posameznega delovnega mesta lahko delodajalec med pogoji in zahtevami navede tudi tiste, iz katerih je mogoče sklepati, da bi lahko šlo za tovrstno zaposlitev, vendar doslej na zavodu tega nismo posebej preverjali ali statistično spremljali,« so pojasnili v službi za odnose z javnostjo.

Podatki o prijavljenih prostih delovnih mestih na zavodu kažejo, da so delodajalci leta 2009 prijavili tri delovna mesta za univerzitetnega diplomiranega ekologa, leta 2010 sedem, letos (do aprila) pa dve takšni delovni mesti. Za poklic ekologa so prijavili 14 prostih delovnih mest (2009), leto pozneje 20, v prvem letošnjem četrtletju pa devet. Za laboratorijskega tehnika za ekologijo sta bili leta 2009 prijavljeni dve prosti delovni mesti, lani pa eno.

»Na tako imenovanih zelenih delovnih mestih se zaposlujejo tudi kemiki, biologi, elektrotehniki, monterji... V prihodnje lahko zaradi ozelenitve gospodarstva pričakujemo povečano povpraševanje po poklicih s tehničnega, naravoslovnega in matematičnega področja,« predvidevajo na zavodu. Omenili so tudi program javnih del, ki ga izvajajo neprofitne organizacije. Ta namreč zahteva vračanje dobička v osnovno dejavnost in ne povzroča nelojalne konkurence na trgu. Katalog programov javnih del vključuje tudi naravovarstvo in komunalo, in sicer programe, kot so sanacija divjih odlagališč, odstranjevanje zapuščenih vozil, pomoč nadzornikom in inšpektorjem na terenu, pomoč pri pripravi in izvajanju projektov ter organizaciji dogodkov za ozaveščanje javnosti in promociji varovanja okolja pa tudi programe urejanja javnih površin ter varovanja gozdov in kulturne krajine.