Gospodična mački slična

Samička mačjega pande, ki je pred dobrim tednom prispela v ljubljanski živalski vrt, se v novem domu izvrstno počuti. Poje natanko vseh 400 bambusovih listkov na dan in vse tudi pokaka, radovedno raziskuje okolico in se te dni najbrž veseli, ker se je nekoliko shladilo. Nismo pa mogli izvedeti, ali že razmišlja o ženinu, ki se ji bo baje pridružil čez kakšno leto.

V ljubljanskem živalskem vrtu so dolgo čakali na prihod mačjega ali rdečega pande (njegovo znanstveno ime je Ailurus fulgens), živali, ki ni ne mačka ne panda, čeprav na pogled malce spominja na oboje. Če bi bila gospodična, ki zdaj domuje v Ljubljani, v svojem naravnem okolju, bi mulila bambusove vršičke, ki bi si jih utrgala nekje na višini od 1800 do 4800 metrov na območju od Himalaje do južne Kitajske. Držala bi jih v šapi s petimi prstki in pomožnim palcem (nastal je iz podaljšane zapestne koščice) in bi bila najbrž vsa ošabna zaradi modne kombinacije rdeče-bele-črne, spletene na njenem kožuščku.

Toda nova prebivalka ljubljanskega živalskega vrta se z modo najbrž še ne ukvarja veliko. Ima namreč šele eno leto (odrasla žival živi do 14 let); je tako rekoč še iz naročja mame in očeta, ki sta ostala v salzburškem živalskem vrtu, a se brez težav navaja na novo okolje. »Je še mladiček, kar je videti tudi po tem, da ima velike oči in majhne gobček. Kljub temu ni nič prestrašena, veliko raziskuje in kar srka nove dražljaje,« jo je opisovala Petra Hrovatin, pedagoginja in fotografinja v ljubljanskem živalskem vrtu, ki je mladi dami z objektivom namenila vso pozornost, kar si je zasluži. Tudi sicer jo imajo skozi na očeh, pozorno opazujejo, kaj počne, ali se res dobro počuti in ali nemara ne načrtuje kakšne potegavščine, denimo najti luknje in jo ucvreti na prosto ali pa skleniti skrivnega pakta s sosedoma, slonico Gango in perzijskimi leopardi.

Tudi pri hrani samičke so skrbniki precej pikolovski. Vsak dan mora dobiti 200 gramov bambusovih vršičkov ali – 400 lističev. Tu ne gre na približno, ampak jih res preštejejo, tudi tisto, kar pokaka, pozorno premerijo, kajti »dober kakec je znak dobrega zdravja«. Dobrote iz bambusa ji dostavijo iz malo manj eksotičnih krajev, kot so tisti, od koder prihaja. Dobijo jih iz – Nove Gorice. Tam ponavadi ni snega in lahko to rastlino vzgojijo tudi pozimi, poleti pa jim liste prinesejo tudi ljudje iz okolice.

Mačji panda je sicer prehranski specialist, kakor pravijo strokovnjaki. »Čeprav je zver in ima preprost želodec in kratko črevo, se pretežno hrani z listi in poganjki bambusa,« so nas poučili v živalskem vrtu. To hrano težje prebavi, zato je poje veliko glede na svojo telesno težo (tehta lahko do pet kilogramov, meri pa do 60 centimetrov in je torej malo večja kot domača mačka). Čeprav mladička v ljubljanskem vrtu prav rada guli bambus in dobi za dodatek še brikete za pande ter kakšnega piščančka ali jajce, ima najljubšo poslastico. To je grozdje. Ona se masti, skrbniki pa veselijo, ker so že identificirali sredstvo, s katerim lahko dekle trenirajo. Tako jo namreč laže pregledajo in ohranjajo pri dobrem zdravju in počutju.

In tako kot nič drugega v življenju prikupne živalce ni prepuščenega naključju, tudi njena prihodnost ni neznana. Ima namreč že dogovorjeno poroko. Ženin resda ni še določen, najverjetneje pa bo to eden izmed mladičkov, ki so se nedavno skotili parom, živečim v živalskih vrtovih. Rodovno knjigo vseh mačjih pand, ki prebivajo po evropskih ZOO, vodijo v Rotterdamu in tam tudi izdajajo priporočila, katere pande naj se med seboj parijo, da ne pride do mešanja.

V ZOO po svetu živi približno 760 mačjih pand in so nadvse dragoceni, kajti ta vrsta je v naravi zelo ogrožena. V naravnem okolju je po podatkih mednarodne organizacije za varstvo narave (IUCN) manj kot 10.000 primerkov odraslih živali. Čeprav so zaščiteni z zakonodajami v državah, kjer se razteza njihov življenjski prostor (Kitajska, Indija, Nepal, Butan, Burma), njihovo število naglo upada, predvsem zaradi izgube habitata (izsekavanja bambusovih gozdov) in divjega lova. Ljudje si jih namreč želijo zaradi njihovih kožuščkov, marsikdo pa hoče ljubko žival tudi za hišnega ljubljenca. Vsem tistim zverina z ostrimi zobmi rada pokaže, da je neukrotljiva.