Tiskane izdaje
Kateri je najgloblji kopenski prebivalec Zemlje in kje prebiva?
Po ugotovitvah špansko-ruske znanstvene ekspedicije CaveX so to primitivni brezoki insekti z latinskimi imeni Anurida stereoodorata, Deuteraphorura kruberaensis, Schaefferia profundísima in Plutomurus ortobalaganensis, po domače imenovani pomladni repki.
Štiri na novo odkrite vrste prebivajo v popolni temi votlin in se hranijo z glivami in razpadajočo organsko snovjo. Pomladni repki so veliki od milimetra do štirih milimetrov in vsi spadajo med antropodne nevretenčarje.
Raziskovalci so jih našli med svojo ekspedicijo v najglobljo znano jamo na svetu. Krubera-Voronja v Abhaziji blizu Črnega morja v zahodnem kavkaškem gorovju sega vsaj 2191 metrov pod površino kopnega.
Da so jo raziskali do dna, še zdaleč ni bilo preprosto, ker leži na odročnem gorskem območju, daleč od naselij in prometnih poti, pa tudi zato, ker je v njej precej mraz. Temperature znašajo le od pol do pet stopinj Celzija nad ničlo.
Zaradi težavnosti terena, teme in mraza so jamo raziskovali kar deset let.
»Vse, kar smo potrebovali, od opreme do hrane, smo morali najprej prenesti v gore in nato spustiti v jamo, tudi več kot dva kilometra dolgo vrv in približno 800 klinov,« je za LiveScience povedala portugalska raziskovalka Sofia Reboleira z Univerze Aveiro, ki je skupaj z Albertom Sendro iz Naravoslovnega muzeja v Valencii, Španija, odkrila prve primerke malih brezokih insektov.
»Vse smo tudi morali narediti z rokami, brez uporabe strojev. Za vodo smo topili sneg, hrano pa smo si zelo skromno razdeljevali, da nam je pred iztekom meseca ni zmanjkalo. Samo iskanje jamskih organizmov je zelo intenzivno delo, ki zahteva vsaj nekaj ur neprekinjenega bivanja v jami, zato smo bili v stalni nevarnosti podhladitve.«
Je bila ekspedicija vredna tega napora? Vsekakor. Kot meni Enrique Baquero, španski član odprave z Univerze Navarro, je odkritje malih organizmov v tolikšni globini, v nenehni popolni temi ter z zelo malo dosegljive hrane zelo pomembno. Kaže, da je globoko pod zemljo več življenja, kot smo slutili doslej.
Kakšno je to življenje? Kolikor je članom omenjene raziskovalne ekspedicije uspelo odkriti, so to omenjene štiri vrste členonožcev, ki imajo zunanji skelet, so brez oči (v nenehni temi jih ne potrebujejo) in skoraj brez pigmenta ter imajo poseben organ za skakanje.
Ena od njih se ponaša s kemoreceptorjem, nekakšno parabolično kemijsko anteno, ki ji omogoča, da se laže giblje v popolni temi in v njej tudi najde hrano.
Med štirimi najdenimi živalcami naziv prebivalca največje kopenske globine na svetu za zdaj pripada členonožcu z latinskim imenom Plutomurus ortobalaganensis. Našli so ga v globini 1980 metrov pod površjem zemlje.
Domnevajo, da se je tako globoko naselil »pred kratkim«, saj še ni izgubil prav vsega svojega pigmenta, kot je sicer značilno za jamske organizme. Pigment, ki organizmom sicer služi za kamuflažo, s katero se skrijejo pred plenilci, je namreč v popolni temi povsem odveč.
