Tiskane izdaje
Ljudje smo hecna bitja. Živali in rastline imamo na splošno radi, a ko stopijo na pot našim interesom, hitro pozabimo na naklonjenost. Mnogo živalskih in rastlinskih vrst je izumrlo prav zaradi naših nespametnih potez, zlasti pretiranega izkoriščanja. Da bi vrste zaščitili pred tem, je bila leta 1973 sprejeta Konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi rastlinskimi in živalskimi vrstami.
Na seznamih Cites je več kot 35.000 živalskih in rastlinskih vrst, ki so ogrožene zaradi mednarodne trgovine. Za okoli 9000 najbolj ogroženih vrst je ta prepovedana, za večino drugih, ki jim sicer ne grozi izumrtje, pa je dovoljena, a le pod strogimi pogoji.
Na vsaki dve ali tri leta se na zasedanju Konvencije zberejo predstavniki držav pogodbenic – teh je 178 –, ki pregledajo, kako se držijo vrste na seznamih in glasujejo o vključitvi novih vrst, ki potrebujejo večjo zaščito, nanje. Na zadnjem zasedanju, ki se je končalo prejšnji teden v Bangkoku na Tajskem, se je na sezname ogroženih uvrstilo 343 novih živalskih in rastlinskih vrst. Trgovanje z njimi je bodisi prepovedano bodisi strogo nadzorovano.
Kvote za ulov morskih psov
Največji dosežek Citesove konvencije je omejitev mednarodne trgovine s petimi vrstami ogroženih morskih psov: beloplavutim, atlantskim morskim psom in tremi vrstami kladvenic ter mantami. Uvedene so bile kvote za njihov ulov in dovolilnice za izvoz plavuti.
Znanstveniki ocenjujejo, da ribiči vsako leto ubijejo okoli sto milijonov morskih psov, kar je veliko več, kot bi jih smeli, če bi hoteli vzdrževati zdravo število posameznih vrst. Morski psi odraščajo počasneje kakor naraščajo apetiti po njihovih plavutih v juhi. Včasih so si jih na porokah in drugih slovesnostih privoščili le bogati Kitajci, danes tudi vse številnejši pripadniki srednjega razreda. Mante pa so zaščito pri trgovanju dobile, kar jih na veliko lovijo v morju ob obalah Šrilanke in Indonezije. Tudi povpraševanje po njih prihaja iz Kitajske, kjer njihove škrge, s katerimi filtrirajo hranljive delce iz vode, med drugim uporabljajo kot sestavino tonika za čiščenje obraza.
Predstavniki držav, ki so se zavezale spoštovanju Citesa, so pred obsedenimi zbiratelji z Zahoda, azijskimi vsejedci in iskalci večne mladosti zaščitili številne vrste želv. Eksplozija lova nanje se je iz jugovzhodne Azije razširila po vsem svetu. Čeprav je trgovina z več vrstami prepovedana in številne želve umrejo, preden prispejo do tržišča, se zaradi slabega nadzora nadaljuje nezakonito trgovanje.
Odslej bo prepovedano trgovati s 30 vrstami sklednic, malih želv, ki jih v Aziji uporabljajo v tradicionalni medicini in za hrano, in osmimi vrstami želv z mehkim oklepom, ki najbolj teknejo azijskim jedcem. Čeprav jih na Kitajskem gojijo, so zaradi številnih škandalov s prehranskimi izdelki bolj na udaru prostoživeče živali, saj Kitajci verjamejo, da so bolj zdrave.
Kaj pa drevesa?
Večina glasov je šla tudi za zaščito več kot stotih vrst palisandra, mahagonija in ebenovca. Zaščitenih je postalo vseh 135 poznanih vrst ebenovca in palisandra, ki rastejo na Madagaskarju, ter nekatere vrste palisandra v Srednji Ameriki, Tajski in Vietnamu.
Iz njihovega lesa izdelujejo pohištvo visokega cenovnega razreda, glasbene inštrumente in talne obloge, večinoma za kupce v Aziji. Na Madagaskarju so v nezakonito sečnjo vključene kriminalne združbe, ki ponarejajo dovoljenja za sečnjo, podkupujejo uradnike za izdajo dovoljenj, krčijo gozdove brez odobrenih državnih koncesij in celo vdirajo v računalnike vladnih služb, da pridobijo elektronske dovolilnice za sečnjo.
Vsi predlogi pa vendarle niso bili sprejeti. Okoljevarstveniki opozarjajo, da prav za tiste živalske vrste, pri zaščiti katerih ne bi smelo biti popuščanja. Države, ki so podpisale Citesovo konvencijo, bi lahko nemudoma prepovedale mednarodno trgovino s slonovino, rogovi nosorogov in izdelki iz tigrov, vendar tega tudi na tokratnem srečanju niso storile. Nezakoniti lov na močno ogrožene afriške slone in nosoroge, ki zadnjih pet let dosega razsežnosti množičnega iztrebljanja, kakršnega poznamo tudi iz zgodovine človeških spopadov, se bo tako lahko nadaljeval.
Samo lani je bilo ubitih okoli 25.000 slonov in preko 600 nosorogov. Združene države Amerike pa niso uspele s predlogom za popolno prepoved mednarodne trgovine z deli polarnih medvedov, kar so jim preprečile Kanada, Norveška in Grenlandija. Polarni medvedi še niso kritično ogroženi kot sloni, nosorogi in tigri, a se jim zaradi podnebnega segrevanja in taljenja ledenikov krči življenjski prostor.
