Zadirčni svetovljani v Ljubljani

V Sloveniji 13 vrst galebov, dve tudi gnezdita. Ob Dravi kolonije rečnih galebov.

Objavljeno
05. april 2013 17.00
Rečni galebi na Dravi v Mariboru, 4.4.2013
Maja Prijatelj, Panorama
Maja Prijatelj, Panorama

Sem prav videla ali se mi sanja? Galeba v središču Ljubljane namreč, daleč stran od vetra, ki nosi vonj morskega zraka? In – ah – še tako daleč od poletja. Toda glej ga, zlomka, nimam prividov. Bela ptica s sivimi perutmi, ki je krožila okoli vrha stolpnice, je sedla na rob strehe in se oglasila tako predirljivo, kakor se lahko samo galeb.

Galebi ne naseljujejo le morskih obal kot njihovi človeški soimenjaki, znameniti galebi, ki v obmorskih počitniških krajih prežijo na tuje turistke v želji po poletni romanci. Več vrst pisane družine ptic iz reda pobrežnikov naseljujejo tudi sladkovodne ekosisteme, kot so obrežja velikih rek, jezer in umetne gramoznice, kjer se prehranjujejo z ribami in žuželkami. Ker so veliki prehranski oportunisti, si hrano pogosto postrežejo tudi s smetišč, zato se jih je prijel ne ravno ljubkovalni vzdevek morske podgane.

V Evropi je bilo opazovanih 25 vrst galebov, v Sloveniji 13, le dve pa si pri nas tudi spletata gnezdo. Rečni galebi, ki so v Evropi najbolj razširjena vrsta galebov, se zadržujejo na Obali ter na otokih in težko dostopnih predelih celinskih stoječih voda. V kolonijah pa gnezdijo le ob Dravi (na Ptujskem jezeru in v Ormoških lagunah) ter občasno na nekaterih gramoznicah v Prekmurju, pove ornitolog Borut Rubinić.

V gnezditvenem obdobju odrasle ptice prepoznamo po rjavo-črni glavi, pozimi pa od te črnine ostane samo še pika za očesom in nekaj malega na sprednji strani vratu.

Smetišča - zanesljiv vir hrane

Rumenonogi galebi, ki so največji in najbolj pogosti galebi na Sečoveljskih solinah, gnezdijo na otočkih kopnega na Obali, kjer so varni pred talnimi plenilci, zadnja leta pa okoli deset parov gnezdi tudi v Ljubljani. »Te ptice so zelo mobilne. Pri iskanju hrane sledijo rekam in na splošno letijo zelo daleč v celino,« razlaga Rubinić.

Razdalja od Obale do našega glavnega mesta jim ne predstavlja težav, saj na dan zlahka preletijo več kot sto kilometrov. V Ljubljano je rumenonoge galebe prinesla pestra ponudba raznovrstne hrane in veliko število visokih zgradb z ravnimi strehami, prekritimi z gruščem, na katerih lahko brez strahu pred kuno in lisico na noge postavijo svoj zarod.

Že na Obali so ugotovili, da so smetišča reden in zanesljiv vir hrane, nato so ta vzorec prenesli še na kopno. Na odlagališču nenevarnih odpadkov Barje so potrdili, da k njim na gostijo občasno prihajajo manjše jate galebov – ali so rumenonogi ali rečni, niso znali povedati –, hrano pa iščejo tudi vzdolž Ljubljanice in Save.

Galebi na strehah

Leta 2009 so ornitologi poročali o gnezdu para rumenonogih galebov na vrhu poslopja nekdanje Tobačne tovarne Ljubljana, galebi so v preteklosti gnezdili menda tudi na strehi Austria Trend hotela in stavbe World Trade Centra, vsaj en par si je gnezdo menda uredil na vrhu poslovne stavbe Mercatorja v ljubljanski soseski Bežigrad.

Od konca februarja tudi sami okoli vrha Mercatorjeve stavbe opazujemo preletavanje štirih galebov, ki je pogostejše ob lepšem vremenu. Ker nas je zanimalo, ali so morda že začeli znašati material za gnezdo, smo na vrh strehe poslali fotografa, vendar ta razen obilnega števila kakcev, izvora katerih nismo znali ugotoviti, ni videl nobenega galeba. Prav tako so nam sporočili, da jih ni niti na strehi nekdanje tobačne tovarne, na strehi Austria Trend hotela pa so vzdrževalci našli le veje, ki so jih tja verjetno nanesle vrane.

Rumenonogi galebi, ki gnezdijo ob morju, so doslej verjetno že naredili gnezda, prva jajca bi morali izleči konec aprila, ljubljanski pa zaradi hladnejšega podnebja nekoliko pozneje. Toda najverjetneje so jim gnezditveni načrt za še kakšen teden preložile bolj zimske kot spomladanske temperature.

Ko mladiči pogledajo iz jajc, jih starši intenzivno pitajo še kak mesec. Naslednji mesec jih naučijo leteti in iskati hrano, proti koncu, ko mladiči še kar naprej prosjačijo za hrano, pa jim starši željo čedalje redkeje izpolnijo, dokler se nekega dne zanje ne zmenijo več. »Dovolj je bilo, čas je za osamosvojitev!« jim verjetno zavreščijo v galebjem jeziku, če še kaj tečnarijo. Mladi galebi bodo spolno dozoreli šele čez tri do štiri leta. Dotlej se bodo tudi oni klatili naokoli kot njihovi starši, s trebuhom za kruhom.