Tiskane izdaje
Ko razmišljamo o organizacijah, ki se zavzemajo za varovanje okolja pred škodljivimi posegi človeka, se najprej spomnimo na Greenpeace. To ime je že dolgo sinonim za varstvo okolja, nekako tako, kot so superge za marsikoga sinonim za vse športne copate in kalodont za zobne kreme, čeprav sta to imeni blagovnih znamk.
Začetki organizacije, ki ima pisarne v več kot 40 državah, segajo v konec 60. oziroma začetek 70. let prejšnjega stoletja. Tedaj je skupina protestnikov proti vojni v Vietnamu iz kanadskega Vancouvra, ki se je poimenovala Don't Make a Wave Committee, organizirala kampanjo, s katero je hotela preprečiti načrtovane jedrske poskuse Združenih držav Amerike na otoku Amčitka na Aljaski.
Z ladjo Phyllis Cormack, ki so jo preimenovali v Greenpeace, so odpluli proti otoku, vendar jim je načrt prekrižala ladja ameriške obalne mornarice. Obrniti so se morali proti domu, kjer pa so jih na njihovo začudenje pričakali številni podporniki. Protestniki so se na prizorišče ameriških jedrskih testiranj vrnili še nekajkrat. Čeprav je ZDA kljub vsemu izvedla jedrski poskus, je bilo javno mnenje proti njej že tako nastrojeno, da je opustila nadaljnje poskuse.
Odbor Don't Make a Wave se je preimenoval v Greenpeace in proteste usmeril proti Franciji, ki je poskuse izvajala v južnem Tihem oceanu. Zaradi vse večjega pritiska javnosti je tudi ta leta 1975 prekinila program jedrskih poskusov, a se je pozneje Greenpeaceu grdo maščevala. Leta 1985 so pripadniki francoske obveščevalne službe v pristanišču v Aucklandu bombardirali Greenpeaceovo ladjo Rainbow Warrior (Mavrični bojevnik) in pri tem ubili fotografa.
Kljub temu – ali pa prav zato – je Greenpeace v naslednjih letih postal ena najvplivnejših okoljskih nevladnih organizacij na svetu. Protestniške kampanje je usmeril proti komercialnemu kitolovu, lovu na tjulnje in odlaganju strupenih odpadkov v morju. Po desetletni kampanji proti komercialnemu kitolovu je bil ta leta 1982 prepovedan. Leta 1991 je Greenpeace dosegel podpis mednarodne antarktične mirovne pogodbe, ki območje varuje pred jedrskimi poskusi in odlaganjem radioaktivnih odpadkov ter ga ohranja za miroljubne in znanstvene namene. Leta 1993 je bilo prepovedano odlaganje radioaktivnih in industrijskih odpadkov v morje.
Greenpeace je širši javnosti približal številne okoljske težave današnjega časa in s kampanjami, v katerih sodeluje na tisoče prostovoljcev, vplival na spremembe zakonodaj vlad in poslovnih praks podjetij. Že od leta 1993 se aktivno zavzema za ublažitev posledic globalnega segrevanja ozračja. Tedaj je namreč v sodelovanju s proizvajalci hladilnikov razvil tehnologijo, ki je iz njihove proizvodnje izločila klorofluoroogljikove spojine, ki tanjšajo ozonsko plast. Njegov scenarij trajnostnega razvoja pa predvideva, da bi moralo biti 80 odstotkov vse energije iz obnovljivih virov.
Po letu 2000 je prispeval k sklenitvi mednarodnega dogovora o prepovedi obstojnih organskih onesnaževal, kemikalij, ki se kopičijo v zemlji in organizmih in pokažejo svojo uničevalno moč šele po več letih. Največje proizvajalce elektronske opreme je prepričal, da so začeli opuščati uporabo najbolj strupenih snovi v proizvodnji svojih izdelkov, živilskega velikana Nestle pa, da je prenehal nakupovati palmovo olje, pridelano iz virov, ki uničujejo indonezijske deževne gozdove.
Leta 2011 je v poročilu Dirty Laundry (Umazano perilo) razkril, da številna oblačilna podjetja (Adidas, H&M, Nike, Zara ...) pri proizvodnji uporabljajo strupene kemikalije, ki onesnažujejo kitajske reke in zastrupljajo potrošnike. S kampanjami si prizadeva tudi proti krčenju deževnih gozdov, izčrpavanju oceanov, gensko spremenjenim organizmom in netrajnostnemu kmetijstvu. Trenutno intenzivno lobira proti črpanju nafte na Arktiki in si prizadeva, da bi to razglasili za mednarodno zaščiteno območje.
Greenpeace svojih kampanj ne gradi na uporabi fizične sile – zato mu nekatere organizacije, na primer Sea Shepherd, očitajo, da je premehak in preveč nagnjen h kompromisom –, temveč na pasivnem uporu, podprtem z medijsko navzočnostjo. Njegovi aktivisti se, recimo, privežejo na objekte, ki so po njihovem jedro problema, in razvijajo transparente z napisi, kot je Save the Arctic (Rešimo Arktiko).
Pomemben del kampanj so ladje, s katerimi pluje po svetu in poziva k ukrepanju. V tem času ima v floti Rainbow Warrior III, Esperanzo in Arctic Sunrise. Ta zadnja je bila v okviru kampanje v podporo malim trajnostnim ribičem od srede do petka zasidrana v koprski potniški luki, zdaj pa je že na poti proti Siciliji.
