Gongi popularnosti: v Drami igralec, na televiziji zabavljač

Bojan Emerišič, ki je gong dobil že v časih, ko smo ga gledali kot Zmaga Batino, na vprašanje, kateri mu pomeni več, odgovarja: »Največ mi pomeni, da je način vodenja oddaj, ki ga je imel Zmago in ki ga imam zdaj jaz, ljudem pri srcu. Čutijo, da vodenje ni naštudirano, ker se niti Zmago niti jaz v nasprotju z večino voditeljev scenarijev ne učiva. Vse je iz glave, odvisno od situacije in to je ljudem všeč,« pravi.

Širša javnost ga je spoznala v vlogi doktorja Jarca v uspešni humoristični nanizanki Naša mala klinika. Marsikomu se je priljubil kot Zmago Batina, lik, ki ga je v televizijski oddaji spoznala skoraj vsa Slovenija. Bojan Emeršič je po študiju na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani postal član SNG Drama Ljubljana, temu igralskemu ansamblu pa od leta 1992 ostaja zvest še zdaj. Prav duhovitost, smisel za humor, ironija in igrivost so lastnosti v igralčevih likih, ki so bile večkrat nagrajene s številnimi gledališkimi nagradami. Tokrat so ga bralci priloge Vikenda izbrali za nagrajenca Vikendovega gonga popularnosti.

Delate v gledališču in na televiziji, ki sta popolnoma različna medija.

Res je, gre za popolnoma različna medija, ki jima je skupno le to, da oba imata gledalce. Gledališče se ukvarja s temami, ki obravnavajo globljo in resnejšo tematiko, medtem ko televizija večinoma zabava gledalce. A ko govorimo o televiziji in gledališču, gre za popolnoma različen odnos, ki ga imam do obeh medijev. Igralec sem v Drami in filmu, na televiziji sem zgolj zabavljač.

Kateri medij vam je ljubši?

Televizije sem se dolgo časa izogibal in se na njej zelo malo pojavljal, saj se mi zdi, da je to za klasičnega gledališkega igralca lahko zelo obremenjujoče ali celo usodno. Ko sem se nato pojavil na televiziji, sem se nekaj časa skrival za liki. Pri oddaji Minuta do zmage sem le voditelj in ne nastopam kot lik. Veselim se s tekmovalci in jih spodbujam. Tak je moj značaj in tako se odzivam. Zdi se, da je ljudem to všeč.

Katere vloge so tiste, ki jih igrate za dušo in so vam ljubše – televizijske ali gledališke?

Težko bi rekel, kaj je tisto, kar delam za dušo. Resda mi tisto, kar delam v Drami, največ pomeni, a tudi na televiziji zelo rad nastopam. Duša ima več obrazov in v vsem, kar delam, uživam. Prav zato sem na vse svoje vloge zelo ponosen.

Veliko ljudi se vas spominja po liku Zmaga Batine, ki ste ga igrali.

Lik, ki sva ga ustvarjala z Markom Naberšnikom, je edinstven. V predstavi Špas teatra Zmago Batina, mesar za vse večne čase razkrije svojo življenjsko zgodbo. Iz grdega račka, ki so ga drugi zavračali in podcenjevali, se prelevi v samozavestnega človeka, ki ga imajo ljudje radi. Tudi televizijski voditelj, ki so ga ljudje spoznali, je bila samo vloga, ki jo je »resnični« Zmago Batina igral.

Kako kritičen je lahko lik in vloga, ki jo igrate?

Skozi like, kakršen je, na primer, Zmago Batina, lahko poveš tisto, kar si kot navaden človek ne bi dovolil, ker se ne bi želel izpostavljati. To je neka svoboda, ki jo ima, in to je tudi namen lika – provokacija.

Vaš obraz ljudje zagotovo prepoznajo na cesti ...

Res je, a tudi ko me ljudje spoznajo na cesti, niso nadležni. Tudi ko me kdo pokliče Zmago Batina ali doktor Jarc, se odzovem. Toda zanimivo je, da se mi v gledališču še ni zgodilo, da bi me kdo poklical po imenu lika s televizije, kar pa sem pri nekaterih svojih kolegih večkrat slišal. Ljudi torej pri meni ne zmoti, da igram toliko različnih likov z različnimi karakterji, noben lik me ni tako zelo zaznamoval, da bi v meni videli le Batino ali Jarca.

Veliko vlog, ki so vas zaznamovale, so bile povezane s humorjem. V gledališču je to verjetno drugače.

Tudi v gledališču se sprehajam med različnimi vlogami, in če lik na odru preseneti, je to ljudem zelo všeč. V osebnem življenju sem resen človek, toda iskati komične situacije v vsakdanjem življenju mi nikoli ni delalo problemov. Zato biti duhovit in komičen zame ni problem. Redki so liki, ki bi bili zelo enoplastni, zato v resnih in tragičnih vlogah vedno najdem nekaj komičnega. Ali nasprotno. Takšno je pač človeško življenje – nikoli enoplastno.