Tiskane izdaje
Prejšnjič smo bralce uvedli v splošno problematiko, danes pa se pozabavajmo s Siri.
Preden sem poskusil, sem mislil, da bo s Siri težka. Pa ni. Kljub temu pa si ne upam napovedati, kako se bo prijela.
Siri je osebna asistentka na iPhonu 4S, ki procesira govor – glas, govorjenje – za izpolnjevanje uporabnikovih ukazov in odgovore na njihova vprašanja.
Siri je bil prvotno tehnološki startup, ustanovljen leta 2007. Na podlagi univerzitetnih raziskav, ki jih je desetletja sponzorirala DARPA (Defense Advanced Research Projects Agency) – in seveda s pomočjo izdatnega tveganega kapitala –, so implementirali “razumevanje dialoga in naravnega jezika, učenja strojev, dokaznega in verjetnostnega sklepanja, ontologije ter reprezentacije znanja, načrtovanja, sklepanja in delegiranja storitev”.
Če vam kaj ni jasno, Apple zna to razložiti bolj preprosto: “It’s like you’re having a conversation with your iPhone.”
Leta 2008 je Siri izdelala aplikacijo za glasovne ukaze za tedanji iPhone in jo začela prodajati v App Storu. Apple je zastrigel z ušesi in podjetje prevzel aprila lani. Načrte, da bi aplikacijo razvili tudi za druge operacijske sisteme mobilnih telefonov, so takoj anulirali.
In tako je prenovljena in izboljšana Siri – kot da bi si jo izmislil Jobs, že spet – zagledala luč sveta 4. oktobra 2011 na iPhonu 4S. Ne gre več za samostojno aplikacijo s svojo ikono, temveč za integrirano. Sprožimo jo z dolgim pritiskom na home button.
V promocijskem videu, premierno prikazanem ob launchu Eske, vidimo človeka, ki iPhonu reče: “Call my wife.” Tako sem tudi sam poskusil: “Call Nina.”
Siri pa je s hladnokrvno natančnostjo odvrnila: “Which one? You have twelve.”
Seveda mi je ponudila vseh dvanajst, tako mi ni bilo več treba drugega kot tapniti s prstom na the one and only.
Siri je umetna inteligenca, zato se zna kaj naučiti. Po drugem poskusu mi ni treba več specificirati Nine, niti mi Siri ne ponuja ducata nepravih.
Prav tako sem pravilno domneval, da bo z angleško govorečo Siri zabavno, ko bo trčila ob slovenska, slovanska imena.
Recimo: “Call Jonas Žnidaršič.” Iz previdnosti sem Jonas izgovoril “Džounas”, priimek pa kar po domače. Kako ga je izgovorila Siri, ne znam ponoviti, vendar ga je našla takoj, ker je edini v imeniku. (Moj mlajši sin še nima telefona.)
Podobno zna zdaj samostojno poklicati tudi našo šefico “Sonyo Murle-Jack”. V realnih situacijah še nisem veliko uporabljal Siri, sem pa testiral angleško izgovorjavo nekaterih slovenskih imen in priimkov. Tako recimo zlahka najde “Mihaela Srneka” (Serneca) ali “Sebeščena Plaveka” (Sebastjana Plavca).
Priporočam nastavitev “US English”, ne “UK English”: zdi se mi, da Američanka več šteka, pa še njen glas je prijetnejši od Britančevega.
Siri si namreč predstavljam kot žensko. Ne vem zakaj, a ne morem si kaj.
Siri ne obvlada samo klicev, temveč tudi sporočila in koledarske vnose in opravila. Jaz: “Schedule a meeting with …” – Siri: “OK, when’s the meeting?” – Jaz: “Tuesday at 2pm.” – Siri: “OK, I’ll set your meeting for Tuesday at 2pm. Are you ready for me to schedule a meeting?” – Jaz: “Yes.”
In glej: že je tu “torek, 14:00”, za vse drugo pa poskrbi iCloud.
Za delovanje rabi internetno povezavo. Lokacijske storitve za Slovenijo – in večji del Evrope in sveta – še ne delujejo. Načeloma pa ji lahko rečete: “I would like to eat …” – pa vam bo naštela restavracije z željeno hrano. Recimo.
Če se neradi zapletate s tipkanjem na iPhonu, potem vam lahko Siri pride zelo prav. Namesto da bi nekaj poguglali, jo lahko preprosto vprašate. Dobili boste enoznačen, četudi ne nujno izčrpen ali absolutno natančen odgovor domnevno vsevednega programa za odgovore Wolfram Alpha (v obliki lično sprintanega papirja s perforiranimi robovi). Če Siri vprašanja ne razume, vas bo preusmerila na Google, kjer boste iskali naprej po klasični metodi.
Pa še to: Po zaslugi Siri je na tipkovnici iPhone 4S – med globusom za izbiro nacionalne tipkovnice in presledkom – nova tipka: mikrofonček. Pritisnite in narekujte: tekst SMS ali iMessage, tvit, beležko, karkoli. Mislim, da bom začel to s pridom uporabljati. Kadar bom tvital v angleščini, vedite, da sem to naredil med hojo, na kolesu, v avtu, v mrazu, med kuhanjem, z mastnimi prsti. Ali preprosto takrat, ko se mi pač ni dalo tipkati.
A naj se vrnem k Applovemu promocijskemu opisu: “Kot da se pogovarjate s svojim iPhonom”.
iPhone gor ali dol, nisem prepričan, da se ljudje hočejo pogovarjati s svojim telefonom. Človek, ki se pogovarja s svojim telefonom, deluje bizarno – da ne rečem, kot da se mu je zmešalo. Apple ni prvi, ki poskuša uvesti glasovne ukaze, le da je vse skupaj sofisticiral, zdizajniral in razširil uporabnost. Kljub temu pa Siri utegne naleteti na odpor: ko bom začel to uporabljati v praksi, mi bo morda nerodno pred ljudmi okrog mene, ki bodo morali poslušati, kako komandiram Siri. Nočem biti ekscentričen, še manj tarča posmeha. A kaj naj drugega pričakujem, če bom v slovenskem govornem okolju klical “Sonyo Murle-Jack” ali skedžulal miting on frajdi at ten pi-em? Še več! Kdo pravi, da bom hotel – ali da mi bo vseeno –, da bo okolica vedela, koga v tem trenutku kličem, komu tekstam, kaj konkretno mu celo hočem povedati.
Bomo videli. Prve reakcije niso obetavne: ljudje so se tako naglas krohotali – pa ne moji angleščini –, da so Siri popolnoma zmedli.
Morda pa s selektivnim pristopom to že kmalu ne bo več abnormalno. Nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha. Da je ne bom uporabljal non stop, mi je že zdaj jasno. Zagotovo pa mi bo včasih olajšala zadeve.
PS: Zadnje govorice prinašajo informacijo, da Apple testira Siri na Štirki. Sam tega ne verjamem. Siri je eden od treh pičlih adutov Eske pred Štirko. Tako da dvomim.
Naslednjič digresija o bateriji, potem pa še o fotkah.
