Tiskane izdaje
Verjetno Slovenija ni prva država, kjer je deezer del ponudbe katerega od operaterjev mobilne telefonije?
Skoraj v vsaki državi v srednji in vzhodni Evropi smo vzpostavili partnerstvo z enim od operaterjev in tudi drugod se osredotočamo na take povezave, saj verjamemo, da je v tem veliko potenciala. Sodelujemo z operaterji, kot so T-Mobile, Orange in Telenor.
Večina vaših naročnikov torej izhaja prav iz teh partnerstev?
Ne morem vam dati natančne razdelitve, je pa precej enakomerna, saj tudi neposrednega nagovarjanja potencialnih uporabnikov ne zanemarjamo. Tudi v Sloveniji smo že pred začetkom sodelovanja s Telekomom imeli uporabnike.
Navzoči ste v več kot 180 državah, večina vaših konkurentov pa kvečjemu v nekaj deset državah. Kako se vam je uspelo povsod dogovoriti za avtorske pravice?
Res je, storitev ponujamo tako rekoč po vsem svetu. Razen v ZDA in na Japonskem. Očitno imamo dobre odnose z založbami in kolektivnimi organizacijami. Seveda pa ni preprosto. Kot veste, prodaja glasbe na fizičnih nosilcih se vsako leto zmanjšuje, zato so založbe zadovoljne, da storitve, kot je naša, nadomestijo nekaj tega izpada. Zadnje poročilo IFPI je jasno pokazalo, da pretočna glasba prinaša vse več denarja. V skandinavskih državah je že 90 odstotkov vseh prihodkov iz digitalne distribucije glasbe, toda v nekaterih državah je ravno obratno. Prav države srednje in vzhodne Evrope so dobri primeri regije, kjer so zgoščenke še vedno pomembne za glasbeno industrijo.
Čemu vas ni v ZDA. Se vam ni uspelo dogovoriti z založbami ali še niste hoteli vstopiti na ta trg?
Bolj gre za strategijo kot za kakršne koli težave pri dogovarjanjih. Za zdaj smo se odločili, da nas tam ni, vsekakor pa nekoč bomo. To je neizogibno. Ne morem še povedati, kdaj točno, zagotovo pa prej ali slej.
V zadnjem času spremljamo bum takšnih glasbenih storitev. Kje vidite razloge?
Gre za zelo velik trg in revolucija s pretočno glasbo se je šele začela. Prepričani smo, da je dovolj prostora za več konkurentov, morda ne deset, vsaj pet ponudnikov pa bi lahko delovalo globalno. Ne pričakujem monopolista, glasbeni trg nikoli ni deloval tako. Vedno je bilo nekaj velikih založb in še veliko malih.
Kateri je najpomembnejši vidik storitve pretočne glasbe, ki ljudi prepriča, da se nanjo naročijo?
Cena, funkcionalnosti, preprostost uporabe, obsežnost glasbenega kataloga. Treba je ponuditi pravo kombinacijo vsega tega. Ne morete zanikati, da so storitve, kot je naša, najboljši način za uživanje v glasbi, kar jih je kdaj obstajalo. Ves čas imate s seboj lahko zelo veliko glasbeno zbirko, to nikoli prej ni bilo mogoče.
Še vedno manj kot pol vaših uporabnikov plačuje. Se jim zdi predrago, tega ne potrebujejo?
Smo še precej na začetku. Pričakujemo, da se bo vse več ljudi odločalo za naročnino. Tri četrtine glasbe, ki se prenese z Deezerjevih strežnikov, uporabniki poslušajo na mobilnikih. Kar pomeni, da je premium+ najbolj uporabljana storitev. Se pa navade poslušanja glasbe bistveno razlikujejo po državah. V azijskih državah, denimo v Južni Koreji, ljudje večinoma poslušajo posamezne pesmi. V Evropi je popolnoma drugače, tu prevladujejo albumi.
Kako pomembna je lokalna glasba? Imate več slovenske glasbe kot, denimo, itunes?
Ne vem. Tega ne morem trditi, imamo pa za Slovenijo pogodbe z lokalnimi založbami in agregatorji vsebin, ki nam zagotavljajo velik nabor lokalno relevantne glasbe. Glavna formula za uspeh je ravno najbolj popolna zbirka lokalne glasbe.
Čemu nekateri izvajalci še vedno niso v zbirki? Manjkajo skupine, kot so AC/DC, Beatli, Metallica.
Vzrokov je več, ves čas se pogovarjamo z založbami, da bi jih vključili. Pogosto pa niti same založbe ne uspejo prepričati teh izvajalcev, da bi dovolili vključitev njihove glasbe v storitve pretočne glasbe. Ali pa to dovolijo samo v nekaterih državah, drugje pa ne. Odločajo se izvajalci in njihovi menedžerji. Prepričan pa sem, da bodo nekoč vključeni.
