EK želi posodobiti pravila za varstvo osebnih podatkov na spletu

Nova direktiva prinaša koristi za podjetja in končne uporabnike, Google pa napoveduje poenoteno sledenje uporabnikom.

Matjaž Ropret, gospodarstvo
sre, 25.01.2012, 16:47

Google bo poenotil sledenje

Le nekaj ur pred nastopom Redingove je Google na svojem uradnem blogu napovedal, da bo s prvim marcem združil »pogoje uporabe« vseh svojih storitev v eno. V praksi to pomeni, da bo spletni velikan posameznega uporabnika obravanal kot eno osebo, ne glede na to, v katero storitev (gmail, youtube, google docs, ...) je prijavljen.

Še drugače povedano, vsakemu posamezniku bo Google sledil povsod. Ali kot kot je na twitterju zapisala informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar: »To že počnejo, zdaj bodo samo razpršene baze združili v eno.«

Ljubljana - Evropska komisija je predstavila predlog reforme predpisov, ki urejajo varstvo osebnih podatkov. S tem želi komisarka za pravosodje Viviane Reding poenotiti pravila v celotni Evropski uniji in jih predvsem posodobiti, saj so zdajšnja nastala še v času pred razmahom spletnih storitev.

Zdajšnja pravila o varstvu osebnih podatkov so nastala leta 1995, države pa so jih v nacionalne zakonodaje prenesle različno. »Pred 17 leti je manj kot odstotek Evropejcev uporabljal internet, danes pa se po omrežju
konstantno prenaša velika količina osebnih podatkov, nad katerimi državljani nimajo popolnega nadzora,« je povod za reformo opisala komisarka Redingova.

Novosti je sicer razdelila v dva dela - tiste, ki bodo v korist podjetjem, in izboljšave za končne uporabnike. Podobno kot že pri sprejemanju uredbe o mobilnem gostovanju je novosti  predstavila skozi prizmo prihrankov in poenostavitev za gospodarstvo.

Nova pravila bodo namreč enotna za celotno Unijo, zato bodo po besedah komisarke odpadla upravna bremena, s čimer naj bi podjetja prihranila 2,3 milijardi evrov na leto. Poleg tega se bodo usklajevala le z regulatorjem (oz. organom za varstvo osebnih podatkov) v tisti državi, kjer ima podjetje glavni sedež.

To Redingova imenuje načelo »enega obiska«. Obenem bodo večjo odgovornost nosili tisti, ki obdelujejo
podatke. O vsakem vdoru ali zlorabi podatkov bodo morali tako regulatorja kot uporabnike obvestiti »najkrajšem možnem času«, kar naj bi pomenila najkasneje v 24 urah. »Ne šele čez en teden,« je poudarila Redingova, pri čemer je verjetno imela v mislih lanski vdor v Sonyjeva igričarska omrežja.

Kaj pa bodo nova pravila, če bodo sprejeta v taki obliki, prinesla končnim uporabnikom? Pravila uporabe spletnih storitev bodo morala biti jasna in zapisana v kar najbolj razumljivem jeziku. Ponudniki teh storitev (družabnih omrežij, e-poštnih predalov, spletne trgovine, ...) naj bi uporabnikom razkrivali, kaj vse počnejo z njihovimi podatki, česar ta čas ni mogoče izvedeti.

Komisarka je poudarila še možnost prenašanja podatkov iz ene storitve v drugo, kar bo »povečalo konkurenco
med storitvami«, in možnost popolnega izbrisa podatkov (t. i. pravica pozabe).

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo vnos osebnih podatkov.
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Pogoji komentiranja so dopolnjeni!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na straneh Dela ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo vnos osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo Dela in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata argumentirano razpravo in ne dovoljujeta zlorabe medijskega prostora za žalitve, napeljevanje k sovraštvu ali nasilju, osebno diskreditacijo identificiranih piscev, oglaševanje izdelkov ali storitev ali kako drugače pravno spornih komentarjev.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Dela bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Dela bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Dela

Prijavi se